Kazalo
33 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Avstro-Ogrska, Božič, Geograf, Geografija, Gimnazija, Kamnik, Karlova univerza v Pragi, Ljubljana, Matura, Murska Sobota, Podgorje, Kamnik, Profesor, Prva svetovna vojna, Silvo Kranjec, Slovenci, Slovenija, Stenografija, Univerza na Dunaju, Zavod sv. Stanislava, Zgodovina, 10. februar, 15. december, 1893, 1907, 1913, 1916, 1918, 1920, 1922, 1934, 1942, 1944.
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Blaž Svetelj in Aleksander I. Karadžordžević
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Blaž Svetelj in Avstro-Ogrska
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Blaž Svetelj in Božič
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Poglej Blaž Svetelj in Geograf
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Blaž Svetelj in Geografija
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Blaž Svetelj in Gimnazija
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Blaž Svetelj in Kamnik
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Poglej Blaž Svetelj in Karlova univerza v Pragi
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Blaž Svetelj in Ljubljana
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Poglej Blaž Svetelj in Matura
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Blaž Svetelj in Murska Sobota
Podgorje, Kamnik
Podgorje je vas v neposredni bližini mesta Kamnik.
Poglej Blaž Svetelj in Podgorje, Kamnik
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Blaž Svetelj in Profesor
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Blaž Svetelj in Prva svetovna vojna
Silvo Kranjec
Silvo Kranjec, slovenski zgodovinar in geograf, 31. december 1892, Ljubljana, † 10. november 1976, Ljubljana.
Poglej Blaž Svetelj in Silvo Kranjec
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Blaž Svetelj in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Blaž Svetelj in Slovenija
Stenografija
Oče naš v različnih stenografskih pisavah Stenografija ali tesnopis je pisava, ki nam omogoča mnogo hitrejše pisanje kakor navadna pisava.
Poglej Blaž Svetelj in Stenografija
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Blaž Svetelj in Univerza na Dunaju
Zavod sv. Stanislava
Zavod sv.
Poglej Blaž Svetelj in Zavod sv. Stanislava
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Blaž Svetelj in Zgodovina
10. februar
10.
Poglej Blaž Svetelj in 10. februar
15. december
15.
Poglej Blaž Svetelj in 15. december
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Blaž Svetelj in 1893
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Blaž Svetelj in 1907
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Blaž Svetelj in 1913
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Blaž Svetelj in 1916
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Blaž Svetelj in 1918
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Blaž Svetelj in 1920
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Blaž Svetelj in 1922
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Blaž Svetelj in 1934
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Blaž Svetelj in 1942
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Blaž Svetelj in 1944