Kazalo
49 odnosi: Alessandro Vittoria, Andrea Palladio, Apnenec, Arhitekt, Arsenal, Benetke, Baldassare Longhena, Baročna arhitektura, Basilica Palladiana, Vicenza, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Biblioteca Marciana, Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke, Cerkev sv. Zaharije, Benetke, De architectura, Fiala (arhitektura), Firence, Giorgio Vasari, Giorgione, Hrvaška, Istra, Jacopo Sansovino, Kuga, Lesorez, Lombardija, Manierizem, Marmor, Marmorino, Mauro Codussi, Obok, Opeka, Palača Zecca, Benetke, Paladijevska arhitektura, Pietro Lombardo, Plenitev Rima (1527), Pulj, Renesančna arhitektura v Italiji, San Sebastiano, Benetke, Scuola Grande di San Rocco, Sebastiano Serlio, Slavolok, Stolpna ura Svetega Marka, Teraferma, Terakota, Tizian, Trg svetega Marka, Benetke, Verona, Vicenza, Villa Almerico Capra, Vicenza, Vincenzo Scamozzi, Vitruvij.
Alessandro Vittoria
San Zaccaria, Benetke Alessandro Vittoria (1525–1608) je bil italijanski manieristični kipar beneške šole, »eden glavnih predstavnikov beneškega klasičnega sloga« in tekmec Giambologni kot najpomembnejši kiparji poznega 16.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Alessandro Vittoria
Andrea Palladio
Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Andrea Palladio
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Apnenec
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Arhitekt
Arsenal, Benetke
Stolpi Arsenala na vhodu z morske strani Cestni vhod v beneški Arsenal - ''Porta Magna'' Beneški Arsenal (talijansko: Arsenale di Venezia) je bil kompleks državne ladjedelnice, orožarne in skladišča v Benetkah v Italiji.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Arsenal, Benetke
Baldassare Longhena
Baldassare Longhena, italijanski (beneški) arhitekt, ki je deloval predvsem v Benetkah, kjer je bil eden največjih predstavnikov baročne arhitekture tega obdobja, * 1596 ali 1597, Benetke, † 18. februar 1682.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Baldassare Longhena
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Baročna arhitektura
Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika Palladiana je renesančna stavba na osrednjem Piazza dei Signori v Vicenzi, v severno-vzhodni Italiji.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Biblioteca Marciana
Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke
San Giorgio Maggiore (beneško San Zorzi Mazor) je benediktinska cerkev iz 16.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke
Cerkev sv. Zaharije, Benetke
Cerkev sv.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Cerkev sv. Zaharije, Benetke
De architectura
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in De architectura
Fiala (arhitektura)
Fiala na gradu Conwy Pragi Fiala, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Okrasje na fiali, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Fiala je v gotski arhitekturi vitek, koničast gotski okrasni stolpič s koničasto streho in križno rožo na vrhu; okrasni motiv na opornikih ali okrasnih delih.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Fiala (arhitektura)
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Firence
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Giorgio Vasari
Giorgione
Giorgione (italijansko, rojen kot Giorgio Barbarelli da Castelfranco okoli 1477/8–1510), je bil italijanski slikar visoke renesanse v Benetkah.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Giorgione
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Hrvaška
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Istra
Jacopo Sansovino
Jacopo d'Antonio Sansovino (2. julij 1486 - 27. november 1570) je bil italijanski kipar in arhitekt, najbolj znan po svojih delih okoli trga sv. Marka v Benetkah.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Jacopo Sansovino
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Kuga
Lesorez
Lesoréz (tudi ksilografíja, iz grščine ξύλον, ksýlon, »les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Lesorez
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Lombardija
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Manierizem
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Marmor
Marmorino
Marmorino Veneziano je vrsta ometa ali štukature.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Marmorino
Mauro Codussi
Mauro Codussi, italijanski kipar in arhitekt zgodnje renesanse, ki je večino svojega življenja in dela preživel v Benetkah, kjer so ga poimenovali civis Bergomi et ibi habitator, *okoli 1440, vas Lenna pri Bergamu, † 1504, Benetke).
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Mauro Codussi
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Obok
Opeka
Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Opeka
Palača Zecca, Benetke
Palača Zecca v Benetkah (italijansko Zecca di Venezia) je stavba iz 16. stoletja v Benetkah v Italiji, v kateri je bila nekoč kovnica Beneške republike.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Palača Zecca, Benetke
Paladijevska arhitektura
Paladijevska arhitektura je evropski arhitekturni slog, izpeljan in zasnovan po zasnovi beneškega arhitekta Palladia (1508-1580).
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Paladijevska arhitektura
Pietro Lombardo
Spomenik dožu Pietru Mocenigu 1481 Pietro Lombardo (1435–1515) je bil italijanski renesančni kipar in arhitekt; rojen v Caroni (kanton Ticino).
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Pietro Lombardo
Plenitev Rima (1527)
Plenitev Rima (leta 1527) je bila v zgodovini doslej zadnja in najhujša plenitev Rima.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Plenitev Rima (1527)
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Pulj
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Renesančna arhitektura v Italiji
San Sebastiano, Benetke
Cerkev San Sebastiano (italijansko Chiesa di San Sebastiano) je rimskokatoliška cerkev iz 16.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in San Sebastiano, Benetke
Scuola Grande di San Rocco
Scuola Grande di San Rocco je stavba v Benetkah v severni Italiji.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Scuola Grande di San Rocco
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Sebastiano Serlio
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Slavolok
Stolpna ura Svetega Marka
Stolpna ura Svetega Marka v Benetkah je zgodnjerenesančna stavba na severni strani trga Piazza San Marco, ob vhodu v Mercerio.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Stolpna ura Svetega Marka
Teraferma
Domini di Terraferma (beneško domini de terraferma ali stato da tera, liter. 'celinske domene' ali 'celinska država') je bilo zaledno ozemlje Beneške republike onkraj jadranske obale v severovzhodni Italiji.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Teraferma
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Terakota
Tizian
Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Tizian
Trg svetega Marka, Benetke
''Piazza San Marco z baziliko'' (1720), Canaletto. Trg svetega Marka ali Piazza San Marco (beneško Piasa San Marco) je glavni javni trg v Benetkah v Italiji, kjer je splošno znan kot la Piazza (trg).
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Trg svetega Marka, Benetke
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Verona
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Vicenza
Villa Almerico Capra, Vicenza
Villa Capra "La Rotonda" je renesančna vila v predmestju Vicenze, v severni Italiji, ki jo je zasnoval Andrea Palladio.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Villa Almerico Capra, Vicenza
Vincenzo Scamozzi
Vincenzo Scamozzi, italijanski arhitekt in pisec, * 2. september 1548, Vicenza, † 7. avgust 1616, Benetke.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Vincenzo Scamozzi
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Beneška renesančna arhitektura in Vitruvij