Odpri v Google MapsKazalo
24 odnosi: Španska avtonomna skupnost, Baskija, Baskovščina, Baskovski nacionalizem, Bayonne, Bilbao, Biskaja, Biskajski zaliv, Enklava in eksklava, Evropa, Francija, Francoščina, Francoski departma, Goti, Kamena doba, Kantabrija, Kanton (Francija), Neolitik, Pamplona, Pireneji, Rekonkvista, Rimsko cesarstvo, Ustava, 16. stoletje.
Španska avtonomna skupnost
Španske avtonomne skupnosti Avtonomna skupnost (špansko comunidad autónoma, baskovsko autonomia erkidegoa, katalonsko comunitat autònoma, galicijsko comunidade autónoma, okcitansko comunautat autonòma, aragonsko comunidat autonoma, asturijsko comunidá autónoma) je geografska in politična enota v Španiji.
Poglej Baskovske dežele in Španska avtonomna skupnost
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Poglej Baskovske dežele in Baskija
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Baskovske dežele in Baskovščina
Baskovski nacionalizem
Sedem baskovskih provinc Baskovski nacionalizem (baskovsko: eusko abertzaletasuna) je kulturna in politična ideologija, ki se zavzema za politično avtonomijo baskovskega naroda in varovanje njegove identitete na področju baskovsko govorečega naroda.
Poglej Baskovske dežele in Baskovski nacionalizem
Bayonne
Bayonne /baˈjɔn/ (baskovsko in okcitansko-gaskonjsko Baiona; špansko Bayona) je pristaniško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.
Poglej Baskovske dežele in Bayonne
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Poglej Baskovske dežele in Bilbao
Biskaja
Biskaja (/ ˈbɪskeɪ, ˈbɪski /; špansko Vizcaya; baskovsko Bizkaia) je španska provinca, ki leži na južni obali istoimenskega zaliva.
Poglej Baskovske dežele in Biskaja
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Baskovske dežele in Biskajski zaliv
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Baskovske dežele in Enklava in eksklava
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Baskovske dežele in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Baskovske dežele in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Baskovske dežele in Francoščina
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Baskovske dežele in Francoski departma
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Baskovske dežele in Goti
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Baskovske dežele in Kamena doba
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Poglej Baskovske dežele in Kantabrija
Kanton (Francija)
Francoski kantoni so teritorialne enote departmajev in okrožij Francoske republike.
Poglej Baskovske dežele in Kanton (Francija)
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Baskovske dežele in Neolitik
Pamplona
Pamplona () ali Iruña (črkovanjem: Iruñea) je zgodovinsko glavno mesto Navarre, v Španiji, in nekdanje kraljevine Navarre.
Poglej Baskovske dežele in Pamplona
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Baskovske dežele in Pireneji
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Baskovske dežele in Rekonkvista
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Baskovske dežele in Rimsko cesarstvo
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Baskovske dežele in Ustava
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Baskovske dežele in 16. stoletje