Kazalo
28 odnosi: Afrodita, Alarik I., Antika, Apolon, Artemida, Atena, Atene, Beocija, Dema, Demetra, Dioniz, Domorodno ljudstvo, Egejsko morje, Grčija, Hefajst, Jonija, Klejsten, Korintski prekop, Maraton, Grčija, Nimfa, Pan, Pejzistrat, Peloponez, Perzefona, Pirej, Sounion, Strabon, Tezej.
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Atika (bivša država) in Afrodita
Alarik I.
Grafika, ki prikazuje Alarikovo smrt Alarik I., vizigotski kralj, * 370, † 410, Italija.
Poglej Atika (bivša država) in Alarik I.
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Atika (bivša država) in Antika
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Atika (bivša država) in Apolon
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Atika (bivša država) in Artemida
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Atika (bivša država) in Atena
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Atika (bivša država) in Atene
Beocija
Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.
Poglej Atika (bivša država) in Beocija
Dema
Dema (grško δῆμος) je bila manjša teritorialna in upravna enota v enem polisu v antični Grčiji, podobno današnjim občinam.
Poglej Atika (bivša država) in Dema
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Atika (bivša država) in Demetra
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Atika (bivša država) in Dioniz
Domorodno ljudstvo
Domorodno ljudstvo (tudi naravno ljudstvo, plemensko ljudstvo) je sodoben sociološki izraz, s katerim označimo etnične skupine, ki ohranjajo etnično istovetnost prek lastnega jezika, kulture, ozemlja in posebne družbene organiziranosti, ki temelji na sorodstvenih vezeh.
Poglej Atika (bivša država) in Domorodno ljudstvo
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Atika (bivša država) in Egejsko morje
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Atika (bivša država) in Grčija
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Atika (bivša država) in Hefajst
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Atika (bivša država) in Jonija
Klejsten
Klejsten (Kleisthénēs) je bil atenski državnik iz plemenite rodbine Alkmajonidov.
Poglej Atika (bivša država) in Klejsten
Korintski prekop
Korintski prekop je prekop, ki povezuje Korintski zaliv s Saronskim zalivom oziroma Jonsko morje z Egejskim morjem.
Poglej Atika (bivša država) in Korintski prekop
Maraton, Grčija
Maraton (dimotiki: Μαραθώνας, Marathónas; atiškoi/ katarevusa: Μαραθών, Marathṓn) je antično grško mesto – država, danes mesto v Grčiji.
Poglej Atika (bivša država) in Maraton, Grčija
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Atika (bivša država) in Nimfa
Pan
panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.
Poglej Atika (bivša država) in Pan
Pejzistrat
Pejzistrat (Peisístratos), atenski tiran, * okoli 607 pr.
Poglej Atika (bivša država) in Pejzistrat
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Atika (bivša država) in Peloponez
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Atika (bivša država) in Perzefona
Pirej
Pirej (grško Πειραιάς Pireas, starogrško Πειραιεύς, Peiraieús) je pristaniško mesto v regiji Atika, Grčija.
Poglej Atika (bivša država) in Pirej
Sounion
Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.
Poglej Atika (bivša država) in Sounion
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Atika (bivša država) in Strabon
Tezej
Tezej ubija Minotavra Tezêj ali Tezêus (Thēséus) je bil v grški mitologiji sin atenskega kralja Ajgeja in največji jonski junak.
Poglej Atika (bivša država) in Tezej