Kazalo
43 odnosi: Amerika, Antisemitizem, Avstrija, Avstrijci, Avstro-Ogrska, Cambridge, Dramatika, Dunaj, Freiburg im Breisgau, Judje, Los Angeles, Max Ophüls, Modernizem, Nemška književnost, New York, Novela (književnost), Proza, Prva svetovna vojna, Recenzija, Samogovor, Seznam avstrijskih pisateljev, Sigmund Freud, Stanley Kubrick, Tabu, Univerza Kalifornije, Los Angeles, Univerza na Dunaju, 14. junij, 15. maj, 1862, 1871, 1879, 1885, 1886, 1888, 1893, 1895, 1901, 1921, 1931, 20. stoletje, 21. oktober, 30. maj, 8. julij.
- Avstrijski Judje
- Pisci kratkih zgodb v 19. stoletju
- Pisci kratkih zgodb v 20. stoletju
- Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Arthur Schnitzler in Amerika
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Arthur Schnitzler in Antisemitizem
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Arthur Schnitzler in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Arthur Schnitzler in Avstrijci
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Arthur Schnitzler in Avstro-Ogrska
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Arthur Schnitzler in Cambridge
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Arthur Schnitzler in Dramatika
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Arthur Schnitzler in Dunaj
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Arthur Schnitzler in Freiburg im Breisgau
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Arthur Schnitzler in Judje
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Poglej Arthur Schnitzler in Los Angeles
Max Ophüls
Spominska plaketa v Parizu Maximillian Oppenheimer (bolje znan kot Max Ophüls), nemški filmski režiser in pisatelj judovskega rodu, * 6. maj 1902, Saarbrücken, Nemčija, † 26. marec 1957, Hamburg, Nemčija.
Poglej Arthur Schnitzler in Max Ophüls
Modernizem
Modernizem je lahko.
Poglej Arthur Schnitzler in Modernizem
Nemška književnost
Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih.
Poglej Arthur Schnitzler in Nemška književnost
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Arthur Schnitzler in New York
Novela (književnost)
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo.
Poglej Arthur Schnitzler in Novela (književnost)
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Poglej Arthur Schnitzler in Proza
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Arthur Schnitzler in Prva svetovna vojna
Recenzija
Recenzíja ali recénzija (lat. recensio ali pregled) je prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost.
Poglej Arthur Schnitzler in Recenzija
Samogovor
Samogovor ali monolog je zaupen pogovor dramske osebe same s seboj.
Poglej Arthur Schnitzler in Samogovor
Seznam avstrijskih pisateljev
Seznam avstrijskih pisateljev.
Poglej Arthur Schnitzler in Seznam avstrijskih pisateljev
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Arthur Schnitzler in Sigmund Freud
Stanley Kubrick
Stanley Kubrick, ameriški filmski režiser, * 26. julij 1928, New York, New York, ZDA, † 7. marec 1999, Harpenden, Hertfordshire, Anglija.
Poglej Arthur Schnitzler in Stanley Kubrick
Tabu
Tabu je stvar, ki je prikrita, skrivana in se ne sme kritično obravnavati.
Poglej Arthur Schnitzler in Tabu
Univerza Kalifornije, Los Angeles
Univerza Kalifornije, Los Angeles (kratica UCLA) je javna univerza s sedežem v mestu Los Angeles, Kalifornija.
Poglej Arthur Schnitzler in Univerza Kalifornije, Los Angeles
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Arthur Schnitzler in Univerza na Dunaju
14. junij
14.
Poglej Arthur Schnitzler in 14. junij
15. maj
15.
Poglej Arthur Schnitzler in 15. maj
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Arthur Schnitzler in 1862
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Arthur Schnitzler in 1871
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Arthur Schnitzler in 1879
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Arthur Schnitzler in 1885
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Arthur Schnitzler in 1886
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Arthur Schnitzler in 1888
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Arthur Schnitzler in 1893
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Arthur Schnitzler in 1895
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Arthur Schnitzler in 1901
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Arthur Schnitzler in 1921
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Arthur Schnitzler in 1931
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Arthur Schnitzler in 20. stoletje
21. oktober
21.
Poglej Arthur Schnitzler in 21. oktober
30. maj
30.
Poglej Arthur Schnitzler in 30. maj
8. julij
8.
Poglej Arthur Schnitzler in 8. julij