Kazalo
26 odnosi: Anatolija, Antika, Aragac, Ararat, Armenci, Armenija, Armenski genocid, Asirci, Azerbajdžan, Azerbajdžanci, Egejsko morje, Grki, Gruzija, Gruzinci, Iran, Iransko višavje, Krščanstvo, Kurdi, Mala Armenija, Mali Kavkaz, Planota, Srednji vek, Srednji vzhod, Turčija, Turki, Van (provinca).
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Armensko višavje in Anatolija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Armensko višavje in Antika
Aragac
Pogled na Aragac Aragac (armensko Արագած, včasih tudi Aragatz) je s 4090 metri najvišja gora Republike Armenije.
Poglej Armensko višavje in Aragac
Ararat
Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.
Poglej Armensko višavje in Ararat
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Armensko višavje in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Armensko višavje in Armenija
Armenski genocid
zadnji sledovi grozljivih pomorov pri Deir ez-Zoru in 1915–1916. Armenski genocid je skupno ime za dve obdobji, v katerem je vojska Otomanskega cesarstva na ozemlju današnje vzhodne Turčije pobila in izselila veliko število Armencev, s čimer je na tem ozemlju izumrla zahodna armenščina.
Poglej Armensko višavje in Armenski genocid
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Armensko višavje in Asirci
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Armensko višavje in Azerbajdžan
Azerbajdžanci
Plesalke v narodnih nošah Azerbajdžanci ali Azeri so turški narod, ki živi v Azerbajdžanu in severnem Iranu (Južni Azerbejdžan), pa tudi širše od Kavkaza do Iranske planote.
Poglej Armensko višavje in Azerbajdžanci
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Armensko višavje in Egejsko morje
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Armensko višavje in Grki
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Armensko višavje in Gruzija
Gruzinci
Gruzinci, znani tudi kot Kartvelci, so kavkaški narod, ki živi v Gruziji.
Poglej Armensko višavje in Gruzinci
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Armensko višavje in Iran
Iransko višavje
Tektonska karta - Iransko višavje je južno obrobje Evrazijske plošče; med Arabsko in Indijsko ploščo Iransko višavje (znano tudi kot Perzijsko višavje) je prostrana geološka oblika v jugozahodni Aziji.
Poglej Armensko višavje in Iransko višavje
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Armensko višavje in Krščanstvo
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Poglej Armensko višavje in Kurdi
Mala Armenija
Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).
Poglej Armensko višavje in Mala Armenija
Mali Kavkaz
Mali Kavkaz je drugi od dveh glavnih gorskih območij Kavkaza, dolžine približno 600 km.
Poglej Armensko višavje in Mali Kavkaz
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Armensko višavje in Planota
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Armensko višavje in Srednji vek
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Armensko višavje in Srednji vzhod
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Armensko višavje in Turčija
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Armensko višavje in Turki
Van (provinca)
Provinca Van je provinca, ki se nahaja v vzhodni Turčiji med jezerom Van in Iransko mejo.
Poglej Armensko višavje in Van (provinca)
Prav tako znan kot Armenska planota.