Kazalo
33 odnosi: Angleška gotika, Arhitektura Mezopotamije, Art déco, Art nouveau, Španska gotska arhitektura, Baročna arhitektura, Bauhaus, Beneška gotska arhitektura, Bizantinska arhitektura, Egipčanska arhitektura, Ekspresionizem, Francoska gotska arhitektura, Gotska arhitektura, Iranska arhitektura, Izabelina gotika, Karolinška arhitektura, Klasična arhitektura, Mikenska doba, Minojska doba, Moderna arhitektura, Mudéjar, Neolitska arhitektura, Normanska arhitektura, Opečna gotika, Otonska arhitektura, Perzijski vrtovi, Plateresco, Predromanska umetnost, Renesančna arhitektura v Italiji, Rimska arhitektura, Romanska arhitektura, Starogrška arhitektura, Zgodovina arhitekture.
Angleška gotika
Angleška gotska arhitektura je arhitekturni slog, ki je cvetel v Angliji od okoli 1170 do okoli 1530.
Poglej Arhitekturni slog in Angleška gotika
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Arhitekturni slog in Arhitektura Mezopotamije
Art déco
Art déco (okrajšava za francosko art décoratif - 'dekorativna umetnost') je bilo gibanje v zgodovini oblikovanja med letoma 1920 pa do 1940, ki je vključevalo oblikovanje predmetov na vseh področjih življenja, kot so arhitektura, pohištvo, avtomobile, oblačila moda, nakit ali potrošniško blago.
Poglej Arhitekturni slog in Art déco
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Poglej Arhitekturni slog in Art nouveau
Španska gotska arhitektura
Španska gotska arhitektura je slog arhitekture, ki je bil razširjen na območju današnje Španije v poznem srednjeveškem obdobju.
Poglej Arhitekturni slog in Španska gotska arhitektura
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Arhitekturni slog in Baročna arhitektura
Bauhaus
Bauhaus (Das Staatliche Bauhaus.; Državni Bauhaus) je združba najbolj avantgardnih in socialističnih umetnikov v vlogi učencev in učiteljev, ki so živeli v sožitju, kampusu na istem mestu in ustvarjali mojstrovine.
Poglej Arhitekturni slog in Bauhaus
Beneška gotska arhitektura
Beneška gotika je izraz, ki se uporablja za posebno obliko italijanske gotske arhitekture, značilne za Benetke, ki izvira iz lokalnih gradbenih zahtev, z nekaj vpliva bizantinske arhitekture, nekaj pa iz islamske arhitekture, ki odraža trgovinsko mrežo Benetk.
Poglej Arhitekturni slog in Beneška gotska arhitektura
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Arhitekturni slog in Bizantinska arhitektura
Egipčanska arhitektura
Horusov tempelj v Еdfuju Egipčanska arhitektura je glavni element egipčanske civilizacije, ki je ena od najpomembnejših civilizacij starega veka, glede na obdobje v katerem je obstajala, dosežke in trajanje 3000 let.
Poglej Arhitekturni slog in Egipčanska arhitektura
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Poglej Arhitekturni slog in Ekspresionizem
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Arhitekturni slog in Francoska gotska arhitektura
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Arhitekturni slog in Gotska arhitektura
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Poglej Arhitekturni slog in Iranska arhitektura
Izabelina gotika
Izabelina gotika (v španščini Gótico Isabelino) ali kastiljska pozna gotika je bil prevladujoči arhitekturni slog kraljestva Kastilja v času vladavine katoliških kraljev, kraljice Izabele I. in kralja Ferdinanda II. v poznem 15.
Poglej Arhitekturni slog in Izabelina gotika
Karolinška arhitektura
Karolinška arhitektura je slog severnoevropske predromanske arhitekture iz obdobja karolinške renesanse poznega 8.
Poglej Arhitekturni slog in Karolinška arhitektura
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Poglej Arhitekturni slog in Klasična arhitektura
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Arhitekturni slog in Mikenska doba
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Arhitekturni slog in Minojska doba
Moderna arhitektura
Moderna arhitektura je obdobje v arhitekturi, v katero uvrščamo stavbe 20. stoletja s podobnimi značilnostmi, najpogosteje poenostavitvijo oblike in zmanjšanjem števila ornamentov.
Poglej Arhitekturni slog in Moderna arhitektura
Mudéjar
Mudéjar je španski dekorativni slog, iz mavrskih, gotskih in kasneje renesančnih oblik.
Poglej Arhitekturni slog in Mudéjar
Neolitska arhitektura
Neolitska arhitektura se nanaša na objekte, ki zajemajo bivališča in zavetišča od približno 10.000 do 2000 pr.
Poglej Arhitekturni slog in Neolitska arhitektura
Normanska arhitektura
300x300px Glavna ladja v stolnici v Durhamu Izraz normanska arhitektura se uporablja za razvrstitev slogov romanske arhitekture, ki so jo razvili Normani v različnih deželah, ki so bile pod njihovo oblastjo ali vplivom v 11.
Poglej Arhitekturni slog in Normanska arhitektura
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Poglej Arhitekturni slog in Opečna gotika
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Arhitekturni slog in Otonska arhitektura
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Arhitekturni slog in Perzijski vrtovi
Plateresco
Plateresco, (šp. platero - rezbarstvo) je španski dekorativni slog pozne gotike in zgodnje renesanse.
Poglej Arhitekturni slog in Plateresco
Predromanska umetnost
Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.
Poglej Arhitekturni slog in Predromanska umetnost
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Arhitekturni slog in Renesančna arhitektura v Italiji
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Arhitekturni slog in Rimska arhitektura
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Arhitekturni slog in Romanska arhitektura
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Arhitekturni slog in Starogrška arhitektura
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Arhitekturni slog in Zgodovina arhitekture