Kazalo
60 odnosi: Abasidi, Afganistan, Agra, Indija, Ahemenidi, Ahemenidsko cesarstvo, Akadščina, Al Andaluz, Aleksandrija, Alhambra, Andaluzija, Širaz, Španija, Čehel Sotun, Babur, Delhi, Duhovnost, Eden, Ferganska dolina, Generalife, Granada, Helenistično obdobje, Herat, Humajunova grobnica, Ibn Batuta, Indija, Iran, Isfahan, Kašan, Kabul, Kanat, Kir II., Kir Mlajši, Ksenofont, Lizander, Mogulski cesarji, Mogulski imperij, Mongoli, Obok, Omajadi, Pakistan, Park, Pasargad, Perzijska književnost, Ptolemajci, Rajski vrt, Ribnik, Samarkand, Sarde, Sasanidsko cesarstvo, Selevkidsko cesarstvo, ... Razširi indeks (10 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Perzijski vrtovi in Abasidi
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Perzijski vrtovi in Afganistan
Agra, Indija
Agra (/ˈɑːɡrə/) je mesto na bregovih reke Jamuna v indijski zvezni državi Utar Pradeš, približno 230 kilometrov jugovzhodno od nacionalne prestolnice Delhi in 330 km zahodno od glavnega mesta Lucknowa.
Poglej Perzijski vrtovi in Agra, Indija
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Perzijski vrtovi in Ahemenidi
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Perzijski vrtovi in Ahemenidsko cesarstvo
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Perzijski vrtovi in Akadščina
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Perzijski vrtovi in Al Andaluz
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Perzijski vrtovi in Aleksandrija
Alhambra
Partal, Alhambra Alhambra (arabsko الْحَمْرَاء, DIN Al-Ḥamrā', slovensko "rdeča"), točneje Kalat Alhambra (arabsko الْقَلْعَةُ ٱلْحَمْرَاءُ, DIN Al- Al-Qal'at al-Ḥamrā', slovensko "rdeča trdnjava"), je utrjen palačni kompleks, ki so ga v 14.
Poglej Perzijski vrtovi in Alhambra
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Perzijski vrtovi in Andaluzija
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Poglej Perzijski vrtovi in Širaz
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Perzijski vrtovi in Španija
Čehel Sotun
Čehel Sotun (perzijščina كاخ چهل ستون, kāḫ-e čehel sotūn, Palača štirideset stebrov je palača v okrožju palač Daulalatkana sredi velikega vrtnega kompleksa v bližini palače Ālī Qāpū in je bila dokončana pod Abasom II.
Poglej Perzijski vrtovi in Čehel Sotun
Babur
Babur (بابر|lit.
Poglej Perzijski vrtovi in Babur
Delhi
Delhi, med domačini poznan kot Dilli (दिल्ली, ਦਿੱਲੀ, دلّی), uradno ozemlje nacionalne prestolnice (NCT) Delhi, je mesto in zvezno ozemlje Indije, ki vsebuje New Delhi, glavno mesto Indije.
Poglej Perzijski vrtovi in Delhi
Duhovnost
Duhovnost je pojem, ki se lahko nanaša na nematerialno resničnost, na stanje zavesti, v katerem se človek predaja odkrivanju svojega bitja in duha.
Poglej Perzijski vrtovi in Duhovnost
Eden
''Eden'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega 1 Mz3,12), Domenichino (1623–1625). Éden ali édenski vrt (hebrejsko.
Poglej Perzijski vrtovi in Eden
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Perzijski vrtovi in Ferganska dolina
Generalife
Generalife (arabsko: جنة العريف Jannat al-'Arīf, dobesedno, "arhitektura vrta") je bila poletna palača in posestvo Nasridskega emirja iz Granadskega emirata v Al Andaluz, zdaj leži poleg mesta Granada v avtonomni skupnosti Andaluzija, Španija.
Poglej Perzijski vrtovi in Generalife
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Perzijski vrtovi in Granada
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Perzijski vrtovi in Helenistično obdobje
Herat
Herāt (perzijsko هرات) je mesto v zahodnem Afganistanu in je glavno mesto istoimenske province.
Poglej Perzijski vrtovi in Herat
Humajunova grobnica
Humajunova grobnica (perzijsko Maqbara-i Humayun) je Humajunova grobnica v Delhiju v Indiji.
Poglej Perzijski vrtovi in Humajunova grobnica
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Perzijski vrtovi in Ibn Batuta
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Perzijski vrtovi in Indija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Perzijski vrtovi in Iran
Isfahan
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.
Poglej Perzijski vrtovi in Isfahan
Kašan
Kāshān je mesto in glavno mesto okrožja Kašan, v provinci Isfahan v Iranu.
Poglej Perzijski vrtovi in Kašan
Kabul
Kabúl (perzijsko in paštunsko) je glavno in največje mesto Afganistana.
Poglej Perzijski vrtovi in Kabul
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Poglej Perzijski vrtovi in Kanat
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Perzijski vrtovi in Kir II.
Kir Mlajši
Kir Mlajši (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš), sin Dareja II. Perzijskega in Parisatis, je bil perzijski princ, general in od leta 408 do 401 pr.
Poglej Perzijski vrtovi in Kir Mlajši
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Perzijski vrtovi in Ksenofont
Lizander
Lizander (Lysandros), špartanski admiral in politik, * ?, † 395 pr. n. št. V vojni med Atenami in Šparto je vodil špartansko ladjevje.
Poglej Perzijski vrtovi in Lizander
Mogulski cesarji
Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16.
Poglej Perzijski vrtovi in Mogulski cesarji
Mogulski imperij
Mogulski imperij Mogulski imperij, (perzijsko: Gurkānī, گوركانى) je bil imperij, ki je v svojem največjem ozemeljskem obsegu vladal večini indijske podceline.
Poglej Perzijski vrtovi in Mogulski imperij
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Perzijski vrtovi in Mongoli
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Perzijski vrtovi in Obok
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Perzijski vrtovi in Omajadi
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Perzijski vrtovi in Pakistan
Park
Párk je manjše ali večje območje, krajinsko urejeno za določen namen ali zavarovano zaradi izjemnih naravnih oz.
Poglej Perzijski vrtovi in Park
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Perzijski vrtovi in Pasargad
Perzijska književnost
Perzijska književnost, tudi iranska književnost, ki spada v orientalsko književnost, se je od starega veka razvijala skozi več jezikovnih obdobij.
Poglej Perzijski vrtovi in Perzijska književnost
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Perzijski vrtovi in Ptolemajci
Rajski vrt
Rajski vrt je oblika vrta staroiranskega izvora, natančneje iz obdobja Ahemenidov, ki je formalen, simetričen in najpogosteje zaprt.
Poglej Perzijski vrtovi in Rajski vrt
Ribnik
Srednji vasi pri Šenčurju Ribnik (pogovorno tudi bajer) je kotanja s stoječo vodo.
Poglej Perzijski vrtovi in Ribnik
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Perzijski vrtovi in Samarkand
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Perzijski vrtovi in Sarde
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Perzijski vrtovi in Sasanidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Perzijski vrtovi in Selevkidsko cesarstvo
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Perzijski vrtovi in Sokrat
Suzerenstvo
Suzerenstvo ali sizerenstvo ('nadvladarstvo') je naziv za razmerje v katerem ima nek vladar ali država pravico od drugega vladarja, naroda ali države zahtevati davek, oziroma v večji ali manjši meri upravljati z njihovimi zunanjimi zadevami.
Poglej Perzijski vrtovi in Suzerenstvo
Tadž Mahal
Tadž Mahal (hindijsko ताज महल, iz perzijskega/urdujskega تاج محل - krona palač) je razkošen mavzolej pri mestu Agra v Indiji, ki ga je dal v 17.
Poglej Perzijski vrtovi in Tadž Mahal
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Perzijski vrtovi in Umetnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Perzijski vrtovi in Voda
Vodna fontana
Vodna fontana je zgradba pretežno okrasne oblike, čigar namen je urejevati curke vode, ki prihajajo na dan iz naravnih ali umetnih izvirov (vodovodov).
Poglej Perzijski vrtovi in Vodna fontana
Vodonosnik
Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini.
Poglej Perzijski vrtovi in Vodonosnik
Vrtovi Fin, Kašan
Vrtovi Fin (perzijsko باغ فین Bagh-e Fin) so v Kašanu v Iranu, je zgodovinski perzijski vrt.
Poglej Perzijski vrtovi in Vrtovi Fin, Kašan
Yazd
Yazd (Perzisko: یزد) je glavno mesto province Yazd v Iranu in center Zoroastrske kulture.
Poglej Perzijski vrtovi in Yazd
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Perzijski vrtovi in Zaratustrstvo