Kazalo
53 odnosi: Albreht IV. Habsburški, Šlezija, Češka, Češka (zgodovinska dežela), Barbara Celjska, Bratislava, Budim, Donava, Dunaj, Elizabeta Luksemburška, Ernest Železni, Esztergom, Fevd, Frankfurt ob Majni, Friderik III. Habsburški, Grad Znojmo, Griža, Habsburžani, Hrvaška, Husiti, Husitske vojne, Judje, Katolištvo, Kazimir IV. Poljski, Kneževina Transilvanija, Ladislav Posmrtni, Luksemburg, Moravska, Murat II., Nemčija, Notranja Avstrija, Ogrska, Papež Evgen IV., Praga, Prednja Avstrija, Rimsko-nemški kralj, Sigismund Luksemburški, Smederevo, Spodnja Avstrija, Stolnica svetega Vida, Praga, Sveto rimsko cesarstvo, Székesfehérvár, Tábor, Turingija, Vladislav III. Poljski, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Bavarska, Volilni knez, Zgornja Avstrija, 10. avgust, ... Razširi indeks (3 več) »
- Hrvaški kralji
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1397
- Umrli leta 1439
Albreht IV. Habsburški
Albreht IV. Habsburški je bil vojvoda Avstrije, * 19. september 1377, Dunaj, † 14. september 1404, Klosterneuburg.
Poglej Albreht II. Nemški in Albreht IV. Habsburški
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Albreht II. Nemški in Šlezija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Albreht II. Nemški in Češka
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Albreht II. Nemški in Češka (zgodovinska dežela)
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Albreht II. Nemški in Barbara Celjska
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Albreht II. Nemški in Bratislava
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Albreht II. Nemški in Budim
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Albreht II. Nemški in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Albreht II. Nemški in Dunaj
Elizabeta Luksemburška
Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.
Poglej Albreht II. Nemški in Elizabeta Luksemburška
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Albreht II. Nemški in Ernest Železni
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Albreht II. Nemški in Esztergom
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Albreht II. Nemški in Fevd
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Albreht II. Nemški in Frankfurt ob Majni
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Albreht II. Nemški in Friderik III. Habsburški
Grad Znojmo
Grad Znojmo je grad v mestu Znojmo, ki je zgodovinsko mesto na Moravskem, Češka.
Poglej Albreht II. Nemški in Grad Znojmo
Griža
Gríža ali dizenterija je črevesna nalezljiva bolezen, za katero je značilna močna driska, ki jo pogosto spremlja kri v blatu.
Poglej Albreht II. Nemški in Griža
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Albreht II. Nemški in Habsburžani
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Albreht II. Nemški in Hrvaška
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Albreht II. Nemški in Husiti
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Poglej Albreht II. Nemški in Husitske vojne
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Albreht II. Nemški in Judje
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Albreht II. Nemški in Katolištvo
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Albreht II. Nemški in Kazimir IV. Poljski
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Albreht II. Nemški in Kneževina Transilvanija
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Albreht II. Nemški in Ladislav Posmrtni
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Albreht II. Nemški in Luksemburg
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Albreht II. Nemški in Moravska
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Albreht II. Nemški in Murat II.
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Albreht II. Nemški in Nemčija
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Albreht II. Nemški in Notranja Avstrija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Albreht II. Nemški in Ogrska
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Albreht II. Nemški in Papež Evgen IV.
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Albreht II. Nemški in Praga
Prednja Avstrija
Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.
Poglej Albreht II. Nemški in Prednja Avstrija
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Albreht II. Nemški in Rimsko-nemški kralj
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Albreht II. Nemški in Sigismund Luksemburški
Smederevo
Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.
Poglej Albreht II. Nemški in Smederevo
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Albreht II. Nemški in Spodnja Avstrija
Stolnica svetega Vida, Praga
Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.
Poglej Albreht II. Nemški in Stolnica svetega Vida, Praga
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Albreht II. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Albreht II. Nemški in Székesfehérvár
Tábor
Tábor je mesto z okoli 35.000 prebivalci na jugu Češke.
Poglej Albreht II. Nemški in Tábor
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Albreht II. Nemški in Turingija
Vladislav III. Poljski
Vladislav III.
Poglej Albreht II. Nemški in Vladislav III. Poljski
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Albreht II. Nemški in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Albreht II. Nemški in Vojvodina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Albreht II. Nemški in Volilni knez
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Albreht II. Nemški in Zgornja Avstrija
10. avgust
10.
Poglej Albreht II. Nemški in 10. avgust
1397
1397 (MCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Albreht II. Nemški in 1397
1439
1439 (MCDXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Albreht II. Nemški in 1439
27. oktober
27.
Poglej Albreht II. Nemški in 27. oktober
Glej tudi
Hrvaški kralji
Ogrski kralji
Rojeni leta 1397
Umrli leta 1439
Prav tako znan kot Albert II. Nemški, Albert V. Habsburški, Albrecht II. Nemški, Albrecht V. Habsburški, Albreht V. Habsburški.