Kazalo
43 odnosi: Air Serbia, Čarterski let, Beograd, Düsseldorf, Dubrovnik, Hamburg, Jugoslavija, Letališče, Letališče Dubrovnik, Letališče Edvarda Rusjana Maribor, Letališče Franjo Tuđman, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Konstantin Veliki - Niš, Letališče Nikola Tesla Beograd, Letališče Ohrid Sveti Pavel Apostol, Letališče Pulj, Letališče Reka, Letališče Split, Letališče Zadar, Letalo, Ljubljana, Makedonščina, Maribor, Mednarodno letališče Priština, Mednarodno letališče Sarajevo, Niš, Ohrid, Podgorica, Priština, Pulj, Reka, Hrvaška, Sarajevo, Skopje, Split, Srbščina, Srbija, Stuttgart, Tivat, Zadar, Zagreb, Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 1969, 2005.
- Jat Airways
Air Serbia
Air Serbia, prej znana kot Jat Airways, je največja srbska letalska družba.
Poglej Air Yugoslavia in Air Serbia
Čarterski let
Letalo namenjeno čarterju družbe Air Europa Čarterski let ali čarter (nemško: Charterflug, francosko: Vol charter) je specializirani letalskoprevozniški potniški let, ki ga letalska družba ne ponuja ves čas, temveč samo v določenem obdobju.
Poglej Air Yugoslavia in Čarterski let
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Air Yugoslavia in Beograd
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Poglej Air Yugoslavia in Düsseldorf
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Air Yugoslavia in Dubrovnik
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Air Yugoslavia in Hamburg
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Air Yugoslavia in Jugoslavija
Letališče
Nočni pogled na Mednarodno letališče San Francisco Majhno letališče v Torontu date.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče
Letališče Dubrovnik
Letališče Dubrovnik je letališče na Hrvaškem, ki leži 20 km od centra Dubrovnika.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Dubrovnik
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Letališče Edvarda Rusjana Maribor je drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji in je poleg Ljubljanskega letališča edino primerno za mednarodni komercialni letalski promet ter opremljeno z ILS.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Letališče Franjo Tuđman
Zagrebško letališče Franjo Tuđmano (hrvaško: Zračna luka Franjo Tuđman Zagreb) ali zagrebško letališče (hrvaško: Zračna luka Zagreb) (IATA: ZAG, ICAO: LDZA) je mednarodno letališče, ki je namenjeno za prihod in odhod komercialnih letal.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Franjo Tuđman
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (IATA: LJU, ICAO: LJLJ) je osrednje slovensko mednarodno letališče preko katerega poteka 97 odstotkov celotnega letalskega potniškega prometa v Sloveniji in je edino poleg Mariborskega letališča primerno za mednarodni komercialni letalski promet opremljeno z ILS v Sloveniji.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Letališče Konstantin Veliki - Niš
Letališče Konstantin Veliki - Niš (Аеродром Константин Велики Ниш/Aerodrom Konstantin Veliki Niš), se nahaja 4 km severozahodno od središča mesta Niš v predmestju Medoševac in Popovac.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Konstantin Veliki - Niš
Letališče Nikola Tesla Beograd
Letališče Nikola Tesla (srbsko Аеродром Никола Тесла) je glavno in največje letališče v Srbiji, ki leži v Beogradu.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Nikola Tesla Beograd
Letališče Ohrid Sveti Pavel Apostol
Letališče »Sveti Apostol Pavel« Ohrid (IATA: OHD, ICAO: LWOH) (Аеродром „Свети Апостол Павле“ Охрид, Aerodrom »Sveti Apostol Pavle« Ohrid), tudi samo Letališče Ohrid (Аеродром Охрид, Aerodrom Ohrid) je letališče v Severni Makedoniji.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Ohrid Sveti Pavel Apostol
Letališče Pulj
Letališče Pulj (hrvaško Zračna luka Pula) je letališče na Hrvaškem, ki primarno oskrbuje mesto Pulj.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Pulj
Letališče Reka
Letališče Reka je letališče na Hrvaškem, ki leži na otoku Krk, 17 km od Reke.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Reka
Letališče Split
Letališče Split je tretje največje letališče na Hrvaškem (po številu turistov), ki primarno oskrbuje Split.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Split
Letališče Zadar
Letališče Zadar je letališče na Hrvaškem, ki primarno oskrbuje Zadar.
Poglej Air Yugoslavia in Letališče Zadar
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Air Yugoslavia in Letalo
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Air Yugoslavia in Ljubljana
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Air Yugoslavia in Makedonščina
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Air Yugoslavia in Maribor
Mednarodno letališče Priština
Mednarodno letališče Priština (albansko Aeroporti Ndërkombëtar i Prishtinës; srbska cirilica Међународни аеродром Приштина, latinica Međunarodni aerodrom Priština) je letališče v Kosovo, ki primarno oskrbuje Prištino; je največje letališče na Kosovu.
Poglej Air Yugoslavia in Mednarodno letališče Priština
Mednarodno letališče Sarajevo
Mednarodno letališče Sarajevo je največje in najpomembnejše letališče v Bosni in Hercegovini, ki primarno oskrbuje Sarajevo.
Poglej Air Yugoslavia in Mednarodno letališče Sarajevo
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Air Yugoslavia in Niš
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Air Yugoslavia in Ohrid
Podgorica
Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.
Poglej Air Yugoslavia in Podgorica
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Poglej Air Yugoslavia in Priština
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Air Yugoslavia in Pulj
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Air Yugoslavia in Reka, Hrvaška
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Air Yugoslavia in Sarajevo
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Air Yugoslavia in Skopje
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Air Yugoslavia in Split
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Air Yugoslavia in Srbščina
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Air Yugoslavia in Srbija
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Air Yugoslavia in Stuttgart
Tivat
Tivat (izvirno Тиват) je naselje/mesto z okoli 10.000 prebivalci v Boki Kotorski v Črni gori.
Poglej Air Yugoslavia in Tivat
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Air Yugoslavia in Zadar
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Air Yugoslavia in Zagreb
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Poglej Air Yugoslavia in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Air Yugoslavia in 1969
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Air Yugoslavia in 2005