Kazalo
30 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa V, Asteroidni pas, Astronomska enota, Švedska, Dan, Družina asteroidov, Družina Flora, Družina Vesta, Ekliptika, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kotna stopinja, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Naravni satelit, Okultacija, Poimenovanje astronomskih teles, Pojav Jarkovskega, Poznanj, Sekularna resonanca, Sonce, Svetlobna krivulja, Tir, Ura, Začasno označevanje nebesnih teles, 2008, 30. november, 4 Vesta.
- Asteroidi družine Flora
- Asteroidi tipa V
- Astronomska telesa, odkrita leta 1915
- Dvojni asteroidi
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 809 Lundija in Asteroid
Asteroid tipa V
Vesta, kot jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble. Lepo je viden veliki krater. Asteroid tipa V ali Vestoidi je vrsta asteroidov, ki imajo podoben spekter kot asteroid 4 Vesta (od tega je tudi ime).
Poglej 809 Lundija in Asteroid tipa V
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 809 Lundija in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 809 Lundija in Astronomska enota
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej 809 Lundija in Švedska
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 809 Lundija in Dan
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Poglej 809 Lundija in Družina asteroidov
Družina Flora
Družina Flora je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej 809 Lundija in Družina Flora
Družina Vesta
Družina Vesta je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej 809 Lundija in Družina Vesta
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 809 Lundija in Ekliptika
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 809 Lundija in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 809 Lundija in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 809 Lundija in Julijansko leto
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 809 Lundija in Kelvin
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 809 Lundija in Kotna stopinja
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej 809 Lundija in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej 809 Lundija in Naravni satelit
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej 809 Lundija in Okultacija
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 809 Lundija in Poimenovanje astronomskih teles
Pojav Jarkovskega
'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej 809 Lundija in Pojav Jarkovskega
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej 809 Lundija in Poznanj
Sekularna resonanca
Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.
Poglej 809 Lundija in Sekularna resonanca
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 809 Lundija in Sonce
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.
Poglej 809 Lundija in Svetlobna krivulja
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 809 Lundija in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 809 Lundija in Ura
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej 809 Lundija in Začasno označevanje nebesnih teles
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej 809 Lundija in 2008
30. november
30.
Poglej 809 Lundija in 30. november
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
Poglej 809 Lundija in 4 Vesta
Glej tudi
Asteroidi družine Flora
Asteroidi tipa V
Astronomska telesa, odkrita leta 1915
Dvojni asteroidi
Prav tako znan kot 809 Lundia.