Kazalo
29 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Družina Evnomija, Ekliptika, Giga, Grščina, Grška mitologija, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Karl Theodor Robert Luther, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meter, Nioba, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 13. avgust, 1861, 2006, 31. december.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1861
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 71 Nioba in Asteroid
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 71 Nioba in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 71 Nioba in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 71 Nioba in Astronomska enota
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 71 Nioba in Dan
Družina Evnomija
Družina Evnomija je družina asteroidov, ki se nahajajo v osrednjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej 71 Nioba in Družina Evnomija
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 71 Nioba in Ekliptika
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 71 Nioba in Giga
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 71 Nioba in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 71 Nioba in Grška mitologija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 71 Nioba in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 71 Nioba in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 71 Nioba in Julijansko leto
Karl Theodor Robert Luther
Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.
Poglej 71 Nioba in Karl Theodor Robert Luther
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 71 Nioba in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 71 Nioba in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 71 Nioba in Kotna stopinja
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 71 Nioba in Kubični centimeter
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 71 Nioba in Meter
Nioba
Nioba (grško Νιόβη, Niobi), Tantalova hči, je v grški mitologiji, žena tebanskega kralja Amfiona.
Poglej 71 Nioba in Nioba
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 71 Nioba in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 71 Nioba in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 71 Nioba in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 71 Nioba in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 71 Nioba in Ura
13. avgust
13.
Poglej 71 Nioba in 13. avgust
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej 71 Nioba in 1861
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej 71 Nioba in 2006
31. december
31.
Poglej 71 Nioba in 31. december
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1861
Prav tako znan kot 71 Niobe.