Kazalo
28 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Giga, Grščina, Grška mitologija, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Karl Theodor Robert Luther, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meter, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Titan (mitologija), Ura, 1859, 2006, 22. september, 31. december.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1859
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 57 Mnemosina in Asteroid
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 57 Mnemosina in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 57 Mnemosina in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 57 Mnemosina in Astronomska enota
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 57 Mnemosina in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 57 Mnemosina in Ekliptika
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 57 Mnemosina in Giga
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 57 Mnemosina in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 57 Mnemosina in Grška mitologija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 57 Mnemosina in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 57 Mnemosina in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 57 Mnemosina in Julijansko leto
Karl Theodor Robert Luther
Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.
Poglej 57 Mnemosina in Karl Theodor Robert Luther
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 57 Mnemosina in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 57 Mnemosina in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 57 Mnemosina in Kotna stopinja
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 57 Mnemosina in Kubični centimeter
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 57 Mnemosina in Meter
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 57 Mnemosina in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 57 Mnemosina in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 57 Mnemosina in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 57 Mnemosina in Tir
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej 57 Mnemosina in Titan (mitologija)
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 57 Mnemosina in Ura
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej 57 Mnemosina in 1859
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej 57 Mnemosina in 2006
22. september
22.
Poglej 57 Mnemosina in 22. september
31. december
31.
Poglej 57 Mnemosina in 31. december
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1859
Prav tako znan kot 57 Mnemosine, 57 Mnemosyne.