Kazalo
24 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Auguste Honoré Charlois, Dan, Ekliptika, Francozi, Geometrični albedo, Grška mitologija, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Nica, Okeanide, Poimenovanje astronomskih teles, Sonce, Tir, Ura, 16. julij, 1898, 2010, 23. julij.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1898
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 437 Rodija in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 437 Rodija in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 437 Rodija in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 437 Rodija in Astronomska enota
Auguste Honoré Charlois
Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.
Poglej 437 Rodija in Auguste Honoré Charlois
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 437 Rodija in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 437 Rodija in Ekliptika
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej 437 Rodija in Francozi
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 437 Rodija in Geometrični albedo
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 437 Rodija in Grška mitologija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 437 Rodija in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 437 Rodija in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 437 Rodija in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 437 Rodija in Kotna stopinja
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej 437 Rodija in Nica
Okeanide
Gustava Doréja Okeanide so bile v grški in rimski mitologiji morske nimfe.
Poglej 437 Rodija in Okeanide
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 437 Rodija in Poimenovanje astronomskih teles
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 437 Rodija in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 437 Rodija in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 437 Rodija in Ura
16. julij
16.
Poglej 437 Rodija in 16. julij
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej 437 Rodija in 1898
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 437 Rodija in 2010
23. julij
23.
Poglej 437 Rodija in 23. julij