Kazalo
27 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa C, Asteroid tipa X, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Auguste Honoré Charlois, Dan, Ekliptika, Francozi, Giga, Italija, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Nica, Padova, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 17. marec, 1893, 2005, 30. januar.
- Asteroidi družine Lidija
- Astronomska telesa, odkrita leta 1893
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 363 Padova in Asteroid
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Poglej 363 Padova in Asteroid tipa C
Asteroid tipa X
Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.
Poglej 363 Padova in Asteroid tipa X
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 363 Padova in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 363 Padova in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 363 Padova in Astronomska enota
Auguste Honoré Charlois
Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.
Poglej 363 Padova in Auguste Honoré Charlois
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 363 Padova in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 363 Padova in Ekliptika
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej 363 Padova in Francozi
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 363 Padova in Giga
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej 363 Padova in Italija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 363 Padova in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 363 Padova in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 363 Padova in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 363 Padova in Kotna stopinja
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej 363 Padova in Nica
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej 363 Padova in Padova
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 363 Padova in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 363 Padova in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 363 Padova in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 363 Padova in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 363 Padova in Ura
17. marec
17.
Poglej 363 Padova in 17. marec
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej 363 Padova in 1893
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 363 Padova in 2005
30. januar
30.
Poglej 363 Padova in 30. januar
Glej tudi
Asteroidi družine Lidija
Astronomska telesa, odkrita leta 1893
Prav tako znan kot 363 Padua.