Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

294 Felicija

Index 294 Felicija

294 Felicija (mednarodno ime 294 Felicia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Kazalo

  1. 23 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Auguste Honoré Charlois, Dan, Ekliptika, Francozi, Geometrični albedo, Giga, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Nica, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, 15. julij, 1890, 2005, 30. januar.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1890

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 294 Felicija in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 294 Felicija in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej 294 Felicija in Astronom

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 294 Felicija in Astronomska enota

Auguste Honoré Charlois

Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.

Poglej 294 Felicija in Auguste Honoré Charlois

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 294 Felicija in Dan

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej 294 Felicija in Ekliptika

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej 294 Felicija in Francozi

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej 294 Felicija in Geometrični albedo

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej 294 Felicija in Giga

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 294 Felicija in Izsrednost tira

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 294 Felicija in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 294 Felicija in Julijansko leto

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 294 Felicija in Kotna stopinja

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Poglej 294 Felicija in Nica

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 294 Felicija in Poimenovanje astronomskih teles

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej 294 Felicija in Sekunda

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej 294 Felicija in Sonce

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej 294 Felicija in Tir

15. julij

15.

Poglej 294 Felicija in 15. julij

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej 294 Felicija in 1890

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej 294 Felicija in 2005

30. januar

30.

Poglej 294 Felicija in 30. januar

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1890

Prav tako znan kot 294 Felicia.