Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

292 Ludovika

Index 292 Ludovika

292 Ludovika (mednarodno ime je 292 Ludovica) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Kazalo

  1. 26 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avstrijci, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Dunaj, Ekliptika, Giga, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 1890, 2005, 25. april, 30. januar.

  2. Asteroidi tipa S
  3. Astronomska telesa, odkrita leta 1890

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 292 Ludovika in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 292 Ludovika in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej 292 Ludovika in Astronom

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 292 Ludovika in Astronomska enota

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Poglej 292 Ludovika in Avstrijci

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Poglej 292 Ludovika in Celzijeva temperaturna lestvica

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 292 Ludovika in Dan

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej 292 Ludovika in Dunaj

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej 292 Ludovika in Ekliptika

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej 292 Ludovika in Giga

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 292 Ludovika in Izsrednost tira

Johann Palisa

Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.

Poglej 292 Ludovika in Johann Palisa

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 292 Ludovika in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 292 Ludovika in Julijansko leto

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej 292 Ludovika in Kelvin

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 292 Ludovika in Kotna stopinja

Kubični centimeter

Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.

Poglej 292 Ludovika in Kubični centimeter

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 292 Ludovika in Poimenovanje astronomskih teles

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej 292 Ludovika in Sekunda

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej 292 Ludovika in Sonce

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej 292 Ludovika in Tir

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej 292 Ludovika in Ura

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej 292 Ludovika in 1890

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej 292 Ludovika in 2005

25. april

25.

Poglej 292 Ludovika in 25. april

30. januar

30.

Poglej 292 Ludovika in 30. januar

Glej tudi

Asteroidi tipa S

Astronomska telesa, odkrita leta 1890