Kazalo
32 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Dan, Düsseldorf, Ekliptika, Francozi, Giga, Grška mitologija, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Karl Theodor Robert Luther, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, KubiÄni centimeter, Merkur, OsonÄje, Planet, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, Venera, 1890, 20. februar, 2004, 22. oktober.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1890
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem OsonÄju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 288 Glavka in Asteroid
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj moÄno skupino.
Poglej 288 Glavka in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 288 Glavka in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se najveÄ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 288 Glavka in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja najveÄ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 288 Glavka in Astronomska enota
Dan
sonÄevega kamna Dán je ena od razliÄnih enot za Äas.
Poglej 288 Glavka in Dan
Düsseldorf
NoÄni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središÄe NemÄije.
Poglej 288 Glavka in Düsseldorf
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeÄe) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 288 Glavka in Ekliptika
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes veÄinoma živi v Franciji.
Poglej 288 Glavka in Francozi
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki oznaÄuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 288 Glavka in Giga
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antiÄnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 288 Glavka in Grška mitologija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntriÄnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptiÄnega tira nebesnega telesa.
Poglej 288 Glavka in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od zaÄetne epohe, ki je doloÄena v ponedeljek opoldne (po univezalnem Äasu) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptiÄnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 288 Glavka in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje Äasa, ki obsega natanÄno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 288 Glavka in Julijansko leto
Karl Theodor Robert Luther
Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Åwidnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, NemÄija.
Poglej 288 Glavka in Karl Theodor Robert Luther
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamiÄne temperature.
Poglej 288 Glavka in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubiÄnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 288 Glavka in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 288 Glavka in Kotna stopinja
KubiÄni centimeter
KubiÄni centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 288 Glavka in KubiÄni centimeter
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v OsonÄju.
Poglej 288 Glavka in Merkur
OsonÄje
Naše OsónÄje (tudi SónÄev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej 288 Glavka in OsonÄje
Planet
Planét (grško πλανĪ®της: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomoÄjo jedrskega zlivanja.
Poglej 288 Glavka in Planet
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem podroÄju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 288 Glavka in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, vÄasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI Äasa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni niÄli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 288 Glavka in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja toÄka našega OsonÄja.
Poglej 288 Glavka in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 288 Glavka in Tir
Ura
SonÄna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje Äasa, enaka 3600.
Poglej 288 Glavka in Ura
Venera
Vénera (tudi Danica ali VeÄernica) je notranji, drugi planet od Sonca v OsonÄju.
Poglej 288 Glavka in Venera
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju zaÄelo na sredo, po 12 dni poÄasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej 288 Glavka in 1890
20. februar
20.
Poglej 288 Glavka in 20. februar
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju zaÄelo na Äetrtek.
Poglej 288 Glavka in 2004
22. oktober
22.
Poglej 288 Glavka in 22. oktober