Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Ab urbe condita, Anno Domini, Antični Rim, Cesar, Dinastija Han, Dionizij Mali, Jezus Kristus, Julijanski koledar, Kitajska, Koledar, Petek, Prestopno leto, Proleptični gregorijanski koledar, Skiti, Sobota, Srednji vek, 0 (leto), 1, 23 pr. n. št., 25. december, 27 pr. n. št., 33, 4 pr. n. št., 7 pr. n. št..
Ab urbe condita
Ab urbe condita (AUC ali a.u.c.) oziroma anno ab urbe condita (a.a.u.c.) po latinsko pomeni leto od ustanovitve mesta Rim, saj so Rimljani leta šteli od ustanovitve Rima (753 pr. n. št.) dalje.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Ab urbe condita · Poglej več »
Anno Domini
Anno Domini, s kratico AD je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Anno Domini · Poglej več »
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Antični Rim · Poglej več »
Cesar
Cesar, nemško Kaiser, je vladarski naslov, značilen za značilen za območje Zahodne in Srednje Evrope ter za področja, ki so bila pod rimskim oz.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Cesar · Poglej več »
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št. – 220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Dinastija Han · Poglej več »
Dionizij Mali
Dionizij Exiguus ali Dionizij Mali, skitski menih, ki je vpeljal sodobni način štetja let in poimenovanje Anno Domini - pozneje posodobljeno v leto pred Kristusom (pr. Kr.); okoli 470, † okoli 544.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Dionizij Mali · Poglej več »
Jezus Kristus
Jézus ali Jézus Krístus, (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš iz hebrejščine in grščine (Maziljeni) tudi Jézus iz Názareta ali Jezus Nazaréčan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * med 7 in 1 pr. n. št., Judeja, † med 30 in 33, Judeja (po krščanski tradiciji * 25. decembra 1, Betlehem, Judeja, † 7. april 33, Jeruzalem, Judeja) Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (po Kr. ali n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Jezus Kristus · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Julijanski koledar · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Kitajska · Poglej več »
Koledar
Koledar je sestav določevanja datumov k pripadajočim dnevom, oziroma velikokrat razdelitev leta.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Koledar · Poglej več »
Petek
Pétek je dan v tednu med četrtkom in soboto.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Petek · Poglej več »
Prestopno leto
Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Prestopno leto · Poglej več »
Proleptični gregorijanski koledar
Proleptični gregorijanski koledar (prolepsa.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Proleptični gregorijanski koledar · Poglej več »
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Skiti · Poglej več »
Sobota
Sobóta je dan v tednu med petkom in nedeljo.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Sobota · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: 1 pr. n. št. in Srednji vek · Poglej več »
0 (leto)
Léto 0 ne obstaja niti v gregorijanskem koledarju niti v julijanskem koledarju.
Novo!!: 1 pr. n. št. in 0 (leto) · Poglej več »
1
1 (I) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto ali nedeljo (odvisno od vira).
Novo!!: 1 pr. n. št. in 1 · Poglej več »
23 pr. n. št.
23 pr.
Novo!!: 1 pr. n. št. in 23 pr. n. št. · Poglej več »
25. december
25.
Novo!!: 1 pr. n. št. in 25. december · Poglej več »
27 pr. n. št.
27 pr.
Novo!!: 1 pr. n. št. in 27 pr. n. št. · Poglej več »
33
33 (XXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1 pr. n. št. in 33 · Poglej več »
4 pr. n. št.
4 pr.
Novo!!: 1 pr. n. št. in 4 pr. n. št. · Poglej več »
7 pr. n. št.
7 pr.
Novo!!: 1 pr. n. št. in 7 pr. n. št. · Poglej več »
