Kazalo
24 odnosi: Ab urbe condita, Anno Domini, Antični Rim, Cezar (naslov), Dinastija Han, Dionizij Mali, Jezus Kristus, Julijanski koledar, Kitajska, Koledar, Petek, Prestopno leto, Proleptični gregorijanski koledar, Skiti, Sobota, Srednji vek, 0 (leto), 1, 23 pr. n. št., 25. december, 27 pr. n. št., 33, 4 pr. n. št., 7 pr. n. št..
- Leto 1 pr. n. št.
Ab urbe condita
Ab urbe condita (AUC ali a.u.c.) oziroma anno ab urbe condita (a.a.u.c.) po latinsko pomeni leto od ustanovitve mesta Rim, saj so Rimljani leta šteli od ustanovitve Rima (753 pr. n. št.) dalje.
Poglej 1 pr. n. št. in Ab urbe condita
Anno Domini
Anno Domini, s kratico AD (latinsko za leta Gospodovega ali v letu Gospodovem) je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.
Poglej 1 pr. n. št. in Anno Domini
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej 1 pr. n. št. in Antični Rim
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej 1 pr. n. št. in Cezar (naslov)
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej 1 pr. n. št. in Dinastija Han
Dionizij Mali
Dionizij Exiguus ali Dionizij Mali, skitski menih, ki je vpeljal sodobni način štetja let in poimenovanje Anno Domini (»leta Gospodovega«) - pozneje posodobljeno v leto našega štetja (n. št.); okoli 470, † okoli 544.
Poglej 1 pr. n. št. in Dionizij Mali
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej 1 pr. n. št. in Jezus Kristus
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej 1 pr. n. št. in Julijanski koledar
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej 1 pr. n. št. in Kitajska
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej 1 pr. n. št. in Koledar
Petek
Pétek je dan v tednu med četrtkom in soboto.
Poglej 1 pr. n. št. in Petek
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej 1 pr. n. št. in Prestopno leto
Proleptični gregorijanski koledar
Proleptični gregorijanski koledar (prolepsa.
Poglej 1 pr. n. št. in Proleptični gregorijanski koledar
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej 1 pr. n. št. in Skiti
Sobota
Sobóta je dan v tednu med petkom in nedeljo.
Poglej 1 pr. n. št. in Sobota
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej 1 pr. n. št. in Srednji vek
0 (leto)
Léto 0 ne obstaja niti v gregorijanskem koledarju niti v julijanskem koledarju.
Poglej 1 pr. n. št. in 0 (leto)
1
1 (I) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto ali nedeljo (odvisno od vira).
Poglej 1 pr. n. št. in 1
23 pr. n. št.
23 pr.
Poglej 1 pr. n. št. in 23 pr. n. št.
25. december
25.
Poglej 1 pr. n. št. in 25. december
27 pr. n. št.
27 pr.
Poglej 1 pr. n. št. in 27 pr. n. št.
33
33 (XXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 1 pr. n. št. in 33
4 pr. n. št.
4 pr.
Poglej 1 pr. n. št. in 4 pr. n. št.
7 pr. n. št.
7 pr.
Poglej 1 pr. n. št. in 7 pr. n. št.
Glej tudi
Leto 1 pr. n. št.
Prav tako znan kot 1 pr. n. š..