Kazalo
26 odnosi: Ambrozija (mitologija), Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Bog, Dan, Ekliptika, Francozi, Geometrični albedo, Grška mitologija, Hrana, Izsrednost tira, Jérôme Eugène Coggia, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Olimp, Poimenovanje astronomskih teles, Sonce, Tir, Ura, 1879, 2008, 28. februar, 30. november.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1879
Ambrozija (mitologija)
Tetida hrani Ahila z ambrozijo Ambrózija (grško ambrosia) je v grški mitologiji hrana bogov na Olimpu, ki daje nesmrtnost in večno mladost.
Poglej 193 Ambrozija in Ambrozija (mitologija)
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 193 Ambrozija in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 193 Ambrozija in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 193 Ambrozija in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 193 Ambrozija in Astronomska enota
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej 193 Ambrozija in Bog
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 193 Ambrozija in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 193 Ambrozija in Ekliptika
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej 193 Ambrozija in Francozi
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 193 Ambrozija in Geometrični albedo
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 193 Ambrozija in Grška mitologija
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej 193 Ambrozija in Hrana
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 193 Ambrozija in Izsrednost tira
Jérôme Eugène Coggia
Jérôme Eugène Coggia, francoski astronom, * 18. februar 1849, Ajaccio, Korzika, † 15. januar 1919.
Poglej 193 Ambrozija in Jérôme Eugène Coggia
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 193 Ambrozija in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 193 Ambrozija in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 193 Ambrozija in Kotna stopinja
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej 193 Ambrozija in Olimp
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 193 Ambrozija in Poimenovanje astronomskih teles
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 193 Ambrozija in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 193 Ambrozija in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 193 Ambrozija in Ura
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej 193 Ambrozija in 1879
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej 193 Ambrozija in 2008
28. februar
28.
Poglej 193 Ambrozija in 28. februar
30. november
30.
Poglej 193 Ambrozija in 30. november
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1879
Prav tako znan kot 193 Ambrosia.