Kazalo
24 odnosi: Američani, Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Christian Heinrich Friedrich Peters, Dan, Ekliptika, Geometrični albedo, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Nemci, Nordijska mitologija, Poimenovanje astronomskih teles, Sonce, Tir, Ura, 1876, 2008, 28. avgust, 30. november.
- Asteroidi družine Koronis
- Astronomska telesa, odkrita leta 1876
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Poglej 167 Urda in Američani
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 167 Urda in Asteroid
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 167 Urda in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 167 Urda in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 167 Urda in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 167 Urda in Astronomska enota
Christian Heinrich Friedrich Peters
Christian Heinrich Friedrich Peters, nemško-ameriški astronom, * 19. september 1813, Koldenbüttel, Schleswig-Holstein, Nemčija (tedaj del Danske), † 18. julij 1890, Clinton, New York, ZDA.
Poglej 167 Urda in Christian Heinrich Friedrich Peters
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 167 Urda in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 167 Urda in Ekliptika
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 167 Urda in Geometrični albedo
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 167 Urda in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 167 Urda in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 167 Urda in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 167 Urda in Kotna stopinja
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej 167 Urda in Nemci
Nordijska mitologija
Slikovni kamen Tjängvide z ilustracijami iz nordijske mitologije. Nordijska ali skandinavska mitologija je zbirka mitov severnogermanskih ljudstev, ki izvira iz staronordijske religije.
Poglej 167 Urda in Nordijska mitologija
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 167 Urda in Poimenovanje astronomskih teles
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 167 Urda in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 167 Urda in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 167 Urda in Ura
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej 167 Urda in 1876
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej 167 Urda in 2008
28. avgust
28.
Poglej 167 Urda in 28. avgust
30. november
30.
Poglej 167 Urda in 30. november