Kazalo
26 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa C, Asteroid tipa F, Asteroid tipa X, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avstrijci, Dan, Ekliptika, Geometrični albedo, Grška mitologija, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Poimenovanje astronomskih teles, Scila (pošast), Sonce, Tir, Ura, 1875, 2008, 30. november, 8. november.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1875
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 155 Scila in Asteroid
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Poglej 155 Scila in Asteroid tipa C
Asteroid tipa F
Asteroid tipa F je vrsta zelo redkih ogljikovih asteroidov, ki spadajo med asteroide skupine C. V splošnem so podobni asteroidom tipa B. Nimajo pa absorbcijske črte pri 3 μm, ki je značilna za minerale z vodo.
Poglej 155 Scila in Asteroid tipa F
Asteroid tipa X
Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.
Poglej 155 Scila in Asteroid tipa X
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 155 Scila in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 155 Scila in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 155 Scila in Astronomska enota
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej 155 Scila in Avstrijci
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 155 Scila in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 155 Scila in Ekliptika
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 155 Scila in Geometrični albedo
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 155 Scila in Grška mitologija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 155 Scila in Izsrednost tira
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Poglej 155 Scila in Johann Palisa
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 155 Scila in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 155 Scila in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 155 Scila in Kotna stopinja
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 155 Scila in Poimenovanje astronomskih teles
Scila (pošast)
Antični kip mitološke pošasti Scile Scila (starogrško: Skúlla, ali: Skúllē) je v grški mitologiji pomorska pošast, Minosova hči, ki je prežala na pomorščake v ožini.
Poglej 155 Scila in Scila (pošast)
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 155 Scila in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 155 Scila in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 155 Scila in Ura
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej 155 Scila in 1875
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej 155 Scila in 2008
30. november
30.
Poglej 155 Scila in 30. november
8. november
8.
Poglej 155 Scila in 8. november
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1875
Prav tako znan kot 155 Scylla.