Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

11 Partenopa

Index 11 Partenopa

11 Partenopa (mednarodno ime 11 Parthenope, starogrško: Partenópe) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Kazalo

  1. 32 odnosi: Annibale de Gasparis, Apsidna točka, Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Meter, Neapelj, Okultacija, Opozicija (astronomija), Poimenovanje astronomskih teles, Sirena, 11. maj, 13. februar, 14. julij, 1850, 1987, 2004, 2006, 2008, 28. april, 6. avgust.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1850

Annibale de Gasparis

Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.

Poglej 11 Partenopa in Annibale de Gasparis

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej 11 Partenopa in Apsidna točka

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 11 Partenopa in Asteroid

Asteroid tipa S

Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.

Poglej 11 Partenopa in Asteroid tipa S

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 11 Partenopa in Asteroidni pas

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 11 Partenopa in Astronomska enota

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 11 Partenopa in Dan

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej 11 Partenopa in Geometrični albedo

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej 11 Partenopa in Giga

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej 11 Partenopa in Grščina

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej 11 Partenopa in Grška mitologija

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 11 Partenopa in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 11 Partenopa in Julijansko leto

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej 11 Partenopa in Kelvin

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej 11 Partenopa in Kilogram

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 11 Partenopa in Kotna stopinja

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej 11 Partenopa in Meter

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Poglej 11 Partenopa in Neapelj

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej 11 Partenopa in Okultacija

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Poglej 11 Partenopa in Opozicija (astronomija)

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 11 Partenopa in Poimenovanje astronomskih teles

Sirena

Waterhouseova slika iz 1891 Siréna (starogrško ednina: Seirēn; množina: Seirēnes) je v starogrški mitologiji pripadnica dekliških bitij, od pasu navzdol ptica ali riba.

Poglej 11 Partenopa in Sirena

11. maj

11.

Poglej 11 Partenopa in 11. maj

13. februar

13.

Poglej 11 Partenopa in 13. februar

14. julij

14.

Poglej 11 Partenopa in 14. julij

1850

1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej 11 Partenopa in 1850

1987

1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej 11 Partenopa in 1987

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej 11 Partenopa in 2004

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Poglej 11 Partenopa in 2006

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Poglej 11 Partenopa in 2008

28. april

28.

Poglej 11 Partenopa in 28. april

6. avgust

6.

Poglej 11 Partenopa in 6. avgust

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1850

Prav tako znan kot 11 Parthenope.