Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

11 Partenopa

Index 11 Partenopa

11 Partenopa (mednarodno ime 11 Parthenope, starogrško: Partenópe) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

32 odnosi: Annibale de Gasparis, Apsidna točka, Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Meter, Neapelj, Okultacija, Opozicija (astronomija), Poimenovanje astronomskih teles, Sirena, 11. maj, 13. februar, 14. julij, 1850, 1987, 2004, 2006, 2008, 28. april, 6. avgust.

Annibale de Gasparis

Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.

Novo!!: 11 Partenopa in Annibale de Gasparis · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: 11 Partenopa in Apsidna točka · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: 11 Partenopa in Asteroid · Poglej več »

Asteroid tipa S

Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.

Novo!!: 11 Partenopa in Asteroid tipa S · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: 11 Partenopa in Asteroidni pas · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: 11 Partenopa in Astronomska enota · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: 11 Partenopa in Dan · Poglej več »

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Novo!!: 11 Partenopa in Geometrični albedo · Poglej več »

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Novo!!: 11 Partenopa in Giga · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: 11 Partenopa in Grščina · Poglej več »

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: 11 Partenopa in Grška mitologija · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Novo!!: 11 Partenopa in Julijanski dan · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Novo!!: 11 Partenopa in Julijansko leto · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: 11 Partenopa in Kelvin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Novo!!: 11 Partenopa in Kilogram · Poglej več »

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Novo!!: 11 Partenopa in Kotna stopinja · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: 11 Partenopa in Meter · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Novo!!: 11 Partenopa in Neapelj · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: 11 Partenopa in Okultacija · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Novo!!: 11 Partenopa in Opozicija (astronomija) · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: 11 Partenopa in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Sirena

Waterhouseova slika iz 1891 Siréna (starogrško ednina: Seirēn; množina: Seirēnes) je v starogrški mitologiji pripadnica dekliških bitij, od pasu navzdol ptica ali riba.

Novo!!: 11 Partenopa in Sirena · Poglej več »

11. maj

11.

Novo!!: 11 Partenopa in 11. maj · Poglej več »

13. februar

13.

Novo!!: 11 Partenopa in 13. februar · Poglej več »

14. julij

14.

Novo!!: 11 Partenopa in 14. julij · Poglej več »

1850

1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 11 Partenopa in 1850 · Poglej več »

1987

1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 11 Partenopa in 1987 · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 11 Partenopa in 2004 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: 11 Partenopa in 2006 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: 11 Partenopa in 2008 · Poglej več »

28. april

28.

Novo!!: 11 Partenopa in 28. april · Poglej več »

6. avgust

6.

Novo!!: 11 Partenopa in 6. avgust · Poglej več »

Preusmerja sem:

11 Parthenope.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »