Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

(26308) 1998 SM165

Index (26308) 1998 SM165

(26308) 1998 SM165 ali (26308) 1998 SM165 je čezneptunski asteroid, ki se nahaja v Kuiperjevem pasu.

Kazalo

  1. 17 odnosi: Asteroid, Astronomska enota, Dan, Giga, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Kuiperjev pas, Meter, Naravni satelit, Neptun, Orbitalna resonanca, Sekunda.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1998

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Asteroid

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Astronomska enota

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Dan

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Giga

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej (26308) 1998 SM165 in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej (26308) 1998 SM165 in Julijansko leto

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Kelvin

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Kilogram

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej (26308) 1998 SM165 in Kilometer

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Kotna stopinja

Kubični centimeter

Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Kubični centimeter

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Kuiperjev pas

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Meter

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Naravni satelit

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Neptun

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Poglej (26308) 1998 SM165 in Orbitalna resonanca

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej (26308) 1998 SM165 in Sekunda

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1998