Kazalo
47 odnosi: Avstralija, Avstro-Ogrska, Štajerska, Švica, Belgija, Beograd, Celje, Demokracija, Demokratska stranka (Jugoslavija), Druga svetovna vojna, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropski svet, Francija, Generalna skupščina Združenih narodov, Goriška, Gradec, Grčija, Istra, Italija, Janez Cvirn, Jože Prešeren, John Stuart Mill, Koroška (vojvodina), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Liberalizem, Ljubljana, Majniška deklaracija (razločitev), Mary Wollstonecraft, Narodnoosvobodilni boj, Nemčija, New York (zvezna država), Olympe de Gouges, Pismenost, Portugalska, Premoženje, Prva svetovna vojna, Rdeči križ, Slovenka (časnik), Splošna deklaracija človekovih pravic, Trst, Volilna pravica, Zagovor pravic ženske, Zürich, 1848, 19. stoletje, 1936.
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Ženska volilna pravica in Avstralija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Ženska volilna pravica in Avstro-Ogrska
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Ženska volilna pravica in Štajerska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Ženska volilna pravica in Švica
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Ženska volilna pravica in Belgija
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Ženska volilna pravica in Beograd
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Ženska volilna pravica in Celje
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Ženska volilna pravica in Demokracija
Demokratska stranka (Jugoslavija)
Demokratska stranka je nastala s postopnim združevanjem več političnih strank in skupin tekom leta 1919.
Poglej Ženska volilna pravica in Demokratska stranka (Jugoslavija)
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Ženska volilna pravica in Druga svetovna vojna
Evropska konvencija o človekovih pravicah
Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) (polno ime: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) je mednarodna pogodba za zaščito Človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi.
Poglej Ženska volilna pravica in Evropska konvencija o človekovih pravicah
Evropski svet
Evropski svet (mednarodna kratica: EUCO; angleško: European Council) je najvišje politično telo Evropske unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik evropske komisije.
Poglej Ženska volilna pravica in Evropski svet
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ženska volilna pravica in Francija
Generalna skupščina Združenih narodov
Generalna skupščina Združenih narodov, krajše Generalna skupščina ZN, je najpomembnejši izmed petih organov Organizacije združenih narodov (OZN).
Poglej Ženska volilna pravica in Generalna skupščina Združenih narodov
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Ženska volilna pravica in Goriška
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Ženska volilna pravica in Gradec
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ženska volilna pravica in Grčija
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Ženska volilna pravica in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ženska volilna pravica in Italija
Janez Cvirn
Janez Cvirn, slovenski zgodovinar, * 22. april 1960, Celje, † 7. avgust 2013, Ljubljana.
Poglej Ženska volilna pravica in Janez Cvirn
Jože Prešeren
Jože Prešeren, slovenski novinar, urednik in jezikoslovec, * 13. april 1939, Novo mesto, † 29. januar 2011 Ljubljana.
Poglej Ženska volilna pravica in Jože Prešeren
John Stuart Mill
John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.
Poglej Ženska volilna pravica in John Stuart Mill
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ženska volilna pravica in Koroška (vojvodina)
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Ženska volilna pravica in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Ženska volilna pravica in Kranjska
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Ženska volilna pravica in Liberalizem
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Ženska volilna pravica in Ljubljana
Majniška deklaracija (razločitev)
Majniška deklaracija je lahko.
Poglej Ženska volilna pravica in Majniška deklaracija (razločitev)
Mary Wollstonecraft
Mary Wollstonecraft, britanska pisateljica, filozofinja in feministka, * 27. april 1759, Spitalfields, Anglija, † 10. september 1797, London, Anglija.
Poglej Ženska volilna pravica in Mary Wollstonecraft
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Ženska volilna pravica in Narodnoosvobodilni boj
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Ženska volilna pravica in Nemčija
New York (zvezna država)
New York je tretja najbolj naseljena zvezna država ZDA, v kateri živi približno 20 milijonov ljudi.
Poglej Ženska volilna pravica in New York (zvezna država)
Olympe de Gouges
Olympe de Gouges, rojena Marie Gouze, francoska dramatičarka in aktivistka, * 7. maj 1748, Montauban, Francija, † 3. november 1793, Pariz.
Poglej Ženska volilna pravica in Olympe de Gouges
Pismenost
url-status.
Poglej Ženska volilna pravica in Pismenost
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Ženska volilna pravica in Portugalska
Premoženje
Premoženje je izraz za denar ali stvari, ki jih ima kdo v svoji lasti.
Poglej Ženska volilna pravica in Premoženje
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Ženska volilna pravica in Prva svetovna vojna
Rdeči križ
Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.
Poglej Ženska volilna pravica in Rdeči križ
Slovenka (časnik)
Naslovnica prve številke Slovenke Slovenka je bil prvi slovenski ženski časopis.
Poglej Ženska volilna pravica in Slovenka (časnik)
Splošna deklaracija človekovih pravic
Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949) Splôšna deklarácija človékovih pravíc (oznaka resolucije: A/RES/217A (III)) je deklaracija, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju 10. decembra 1948, v Parizu, v kateri so očrtane osnovne človekove pravice.
Poglej Ženska volilna pravica in Splošna deklaracija človekovih pravic
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Ženska volilna pravica in Trst
Volilna pravica
Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.
Poglej Ženska volilna pravica in Volilna pravica
Zagovor pravic ženske
Zagovor pravic ženske (angleško: A Vindication of the Rights of Woman) je knjiga, ki jo je Mary Wollstonecraft napisala leta 1792 in je eno prvih del, ki obravnava »žensko vprašanje.« Knjiga je vplivala na feministke v Veliki Britaniji in v ZDA, v glavnem so se od nje distancirale zaradi kontroverznega življenja avtorice.
Poglej Ženska volilna pravica in Zagovor pravic ženske
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Ženska volilna pravica in Zürich
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ženska volilna pravica in 1848
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Ženska volilna pravica in 19. stoletje
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ženska volilna pravica in 1936