Kazalo
39 odnosi: Antagonist (farmakologija), Avtoimunska bolezen, Bazalna presnova, Beljakovina, Endokrini sistem, Fosfat, Glikoprotein, Globulin, Hipertiroidizem, Hipotiroidizem, Hujšanje, IN, Jod, Kalcij, Kisik, Kost, Kretenizem, Kri, Krovno tkivo, Krvni obtok, Latinščina, Ledvica, Lipid, Maščobe, Ogljikov hidrat, Osteoklast, Parathormon, Parenhim, Požiralnik, Presnova, Rast, Rastni hormon, Sapnik, Sindrom, Srce, Tiroksin, Trijodtironin, Vrat, Znojenje.
- Endokrini sistem
- Glava in vrat
Antagonist (farmakologija)
Antagonist je v farmakologiji eksogena molekula, ki se specifično veže na nek receptor in prepreči delovanje endogeno prisotne snovi, zlasti hormona ali živčnega prenašalca, ki se veže sicer na ta receptor.
Poglej Ščitnica in Antagonist (farmakologija)
Avtoimunska bolezen
Avtoimunska bolezen je bolezen, ki je posledica pretiranega odziva imunskega sistema na celice, lastne organizmu.
Poglej Ščitnica in Avtoimunska bolezen
Bazalna presnova
Bazalna presnova ali bazalni metabolizem (znana tudi pod kratico BMR za angleški izraz Basal Metabolic Rate) je stopnja pretvorbe energije v organizmu, ki miruje, ima prazno prebavilo in ni pod temperaturnim stresom, torej je temperatura njegovega okolja enaka njegovi normalni telesni temperaturi.
Poglej Ščitnica in Bazalna presnova
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Ščitnica in Beljakovina
Endokrini sistem
Pomembnejše endokrine žleze. (Moške na levi, ženske na desni strani.) '''1.''' češerika, '''2.''' hipofiza, '''3.''' ščitnica, '''4.''' priželjc, '''5.''' nadledvična žleza, '''6.''' trebušna slinavka, '''7.''' jajčnik, '''8.''' testis Endokríni sistém je nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem (endokrinih žlez), ki izločajo kemijske prenašalce, imenovane hormone.
Poglej Ščitnica in Endokrini sistem
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Poglej Ščitnica in Fosfat
Glikoprotein
Glikoprotein, glikoliziran preko dušika v asparaginskem (Asn) aminokislinskem ostanku proteinskega dela.Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380 Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom.
Poglej Ščitnica in Glikoprotein
Globulin
Globulíni (novolatinsko globulus - okrogel, zaokrožen) so beljakovine iz skupine globularnih beljakovin, ki so rahlo kisle.
Poglej Ščitnica in Globulin
Hipertiroidizem
Hipertiroidízem ali hipertiróza je sindrom, ki se kaže s pospešeno presnovo, nemirom, motnjami srčnega ritma, potenjem, hujšanjem, tresenjem in je posledica izpostavljenosti tkiv čezmernim količinam ščitničnih hormonov in sposobnosti tkiv, da se na to odzovejo.
Poglej Ščitnica in Hipertiroidizem
Hipotiroidizem
Hipotiroidizém ali hipotiróza (iz hipo- – »pod, manj« in tiroidea – »ščitnica«) pomeni zmanjšano funkcijo ščitnice.
Poglej Ščitnica in Hipotiroidizem
Hujšanje
Hujšanje je zmanjšanje telesne mase zaradi izgube tekočine, telesne maščobe ali maščobnega tkiva.
Poglej Ščitnica in Hujšanje
IN
IN je lahko kratica oz.
Poglej Ščitnica in IN
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Ščitnica in Jod
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Ščitnica in Kalcij
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Ščitnica in Kisik
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Ščitnica in Kost
Kretenizem
Kretenizem je stanje močnega zaostanka v telesnem in duševnem razvoju otrok, ki ga povzroči zmanjšano izločanje ščitničnih hormonov.
Poglej Ščitnica in Kretenizem
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Ščitnica in Kri
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Poglej Ščitnica in Krovno tkivo
Krvni obtok
Krvni obtok je obtok krvi iz srca skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in vene v srce, tako v pljučnem kot v sistemskem krvnem obtoku.
Poglej Ščitnica in Krvni obtok
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Ščitnica in Latinščina
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Ščitnica in Ledvica
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Ščitnica in Lipid
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Ščitnica in Maščobe
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Ščitnica in Ogljikov hidrat
Osteoklast
jedri Osteoklast je večjedrna celica kostnine, ki nastane s fuzijo enojedrnih celic, nastalih v kostnem mozgu.
Poglej Ščitnica in Osteoklast
Parathormon
Parathormon (PTH) je peptidni hormon sestavljen iz 84 aminokislin, ki ga izločajo obščitnice.
Poglej Ščitnica in Parathormon
Parenhim
Parenhim je izraz, ki opisuje skupino določenih celic; pomen parenhima je različen pri živalih in pri rastlinah.
Poglej Ščitnica in Parenhim
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Ščitnica in Požiralnik
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Ščitnica in Presnova
Rast
Rast je lahko.
Poglej Ščitnica in Rast
Rastni hormon
Rastni hormon Rastni hormon ali somatotropin (tudi somatotropni hormon, kratica STH, angleško growth hormone, GH) je hormon adenohipofize, sestavljen iz 191 aminokislin (pri človeku), ki so razporejene v enojni verigi in tvorijo glede na živalsko vrsto 2-4 disulfidne mostičke.
Poglej Ščitnica in Rastni hormon
Sapnik
Sapnik (Trachea) na shemi dihalnih poti Sápnik ali trahéja, starinsko tudi dušník, je cevasti organ, ki je nadaljevanje grla in se v višini četrtega do šestega vratnega vretenca razdeli v sapnici (bronhusa).
Poglej Ščitnica in Sapnik
Sindrom
Sindróm (grško σύνδρομον – sočasnost iz συν~, syn~: skupaj, z/s in δρόμος, drómos: pot, tek; torej kar poteka skupaj) pomeni v medicini skupek patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni.
Poglej Ščitnica in Sindrom
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Ščitnica in Srce
Tiroksin
Struktura tiroksina, T4. Tiroksin, tetrajodtironin ali okrajšano T4http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541690/tiroksin?query.
Poglej Ščitnica in Tiroksin
Trijodtironin
Strukturna formula Trijodtironin (T3) je eden od dveh pomembnih ščitničnih hormonov.
Poglej Ščitnica in Trijodtironin
Vrat
Vrat. Vrat (lat. collum) je del telesa med glavo in trupom; sestavlja ga sedem vratnih vretenc in mišice.
Poglej Ščitnica in Vrat
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Poglej Ščitnica in Znojenje