Kazalo
38 odnosi: Alabaster, Antika, Art nouveau, Çatalhöyük, Barok, Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode, Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim, Fajstos, Hadrijanova vila, Herodot, Hildesheim, Italijanščina, Kalcijev hidroksid, Kiparstvo, Knosos, Likovna umetnost, Malta (gradbeni material), Marmor, Minojska doba, Moderna arhitektura, Nefretete, Neolitik, Ornament, Pesek, Plastika, Plinij starejši, Polistiren, Pompeji, Putto, Relief (umetnost), Rokoko, Sadra, Starorimska civilizacija, Teofrast, Venec (arhitektura), Vincenzo Scamozzi, Vitruvij, Voda.
- Gradbeni materiali
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Štukatura in Alabaster
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Štukatura in Antika
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Poglej Štukatura in Art nouveau
Çatalhöyük
Çatalhöyük (turška izgovarjava: (çatal pomeni "vilice", höyük pa "grič")) je arheološko nahajališče neolitskega naselja v južni Anatoliji (jugovzhodno od mesta Konya – starodavni Iconium) iz okoli 7400–5200 pr.
Poglej Štukatura in Çatalhöyük
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Štukatura in Barok
Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode
Cerkev sv.
Poglej Štukatura in Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode
Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim
Michaeliskirche – iz stolpa Andreaskirche Cerkev sv. Mihaela, risba iz 1662 Sveti Mihael v Hildesheimu, znan tudi kot cerkev svetega Mihaela, je otonska, predromanska cerkev.
Poglej Štukatura in Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Štukatura in Fajstos
Hadrijanova vila
Hadrijanova vila (italijansko Villa Adriana) je velik rimski arheološki kompleks v Tivoliju v Italiji.
Poglej Štukatura in Hadrijanova vila
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Štukatura in Herodot
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Štukatura in Hildesheim
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Štukatura in Italijanščina
Kalcijev hidroksid
Kalcijev hidroksid, ki se tradicionalno imenuje gašeno apno, je anorganska spojina s kemijsko formulo.
Poglej Štukatura in Kalcijev hidroksid
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Štukatura in Kiparstvo
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Štukatura in Knosos
Likovna umetnost
Likovna umetnost.
Poglej Štukatura in Likovna umetnost
Malta (gradbeni material)
Malta je vezivno gradivo, katerega temeljne sestavine so agregat (običajno pesek), mineralno vezivo in voda.
Poglej Štukatura in Malta (gradbeni material)
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Štukatura in Marmor
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Štukatura in Minojska doba
Moderna arhitektura
Moderna arhitektura je obdobje v arhitekturi, v katero uvrščamo stavbe 20. stoletja s podobnimi značilnostmi, najpogosteje poenostavitvijo oblike in zmanjšanjem števila ornamentov.
Poglej Štukatura in Moderna arhitektura
Nefretete
Nefretete, egipčanska kraljica, * 14. stol. pr. n. št., Tebe, † okoli 1330 pr. n. št., Amarna.
Poglej Štukatura in Nefretete
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Štukatura in Neolitik
Ornament
Ornament v frizu Nikolaikirche, Leipzig stolnici v Speyererju, slikar Joseph Schwarzmann, 1850, uničen 1960 Renesančni ornamenti po "Priročniku o ormanetih" Franza Salesa Meyerja iz 1898 Ornament (latinsko ornare - okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov.
Poglej Štukatura in Ornament
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Štukatura in Pesek
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Poglej Štukatura in Plastika
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Štukatura in Plinij starejši
Polistiren
Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.
Poglej Štukatura in Polistiren
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Štukatura in Pompeji
Putto
Putto Fontana "Putto z delfinom", Andrea del Verrocchio Putto (množina putti) je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem v italijanski renesančni umetnosti.
Poglej Štukatura in Putto
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Štukatura in Relief (umetnost)
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Štukatura in Rokoko
Sadra
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4•2H2O.
Poglej Štukatura in Sadra
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Štukatura in Starorimska civilizacija
Teofrast
Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike, * ok.
Poglej Štukatura in Teofrast
Venec (arhitektura)
Gejzon (starogrško γεῖσον, pogosto se zamenja z nekoliko širšim izrazom venec) je arhitekturni element, pomemben zlasti pri grških in rimskih zgradbah, uporablja pa se tudi v arheoloških publikacijah.
Poglej Štukatura in Venec (arhitektura)
Vincenzo Scamozzi
Vincenzo Scamozzi, italijanski arhitekt in pisec, * 2. september 1548, Vicenza, † 7. avgust 1616, Benetke.
Poglej Štukatura in Vincenzo Scamozzi
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Štukatura in Vitruvij
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Štukatura in Voda