Kazalo
30 odnosi: Algebrsko število, Daljica, Desetiški številski sistem, Dolžina, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Fi, Fibonaccijevo število, Geometrija, Grščina, Iracionalno število, Johannes Kepler, Koren, Kvadratna enačba, Kvadratno iracionalno število, Limita, Matematična konstanta, Narava, Ničla funkcije, Pitagorov izrek, Polinom, Rastline, Realno število, Recipročna vrednost, Tau, Verižni ulomek, Zlati rez, Zlato, Zlato razmerje, 137 (število).
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Število zlatega reza in Algebrsko število
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Število zlatega reza in Daljica
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Število zlatega reza in Desetiški številski sistem
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Število zlatega reza in Dolžina
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej Število zlatega reza in Dvanajstiški številski sistem
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej Število zlatega reza in Dvojiški številski sistem
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Število zlatega reza in Fi
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Število zlatega reza in Fibonaccijevo število
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Število zlatega reza in Geometrija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Število zlatega reza in Grščina
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Število zlatega reza in Iracionalno število
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Število zlatega reza in Johannes Kepler
Koren
Koren je lahko.
Poglej Število zlatega reza in Koren
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej Število zlatega reza in Kvadratna enačba
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Število zlatega reza in Kvadratno iracionalno število
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Število zlatega reza in Limita
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Število zlatega reza in Matematična konstanta
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Število zlatega reza in Narava
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Število zlatega reza in Ničla funkcije
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Število zlatega reza in Pitagorov izrek
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Število zlatega reza in Polinom
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Število zlatega reza in Rastline
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Število zlatega reza in Realno število
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Število zlatega reza in Recipročna vrednost
Tau
Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.
Poglej Število zlatega reza in Tau
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Število zlatega reza in Verižni ulomek
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Število zlatega reza in Zlati rez
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Število zlatega reza in Zlato
Zlato razmerje
Zlato razmerje je iracionalno število oblike Definiramo ga lahko tudi kot razmerje stranic pravokotnika, ki mu po izrezu največjega kvadrata ostane pravokotnik z enakim razmerjem stranic.
Poglej Število zlatega reza in Zlato razmerje
137 (število)
137 (stó sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 137.
Poglej Število zlatega reza in 137 (število)