Kazalo
50 odnosi: Avtonomna republika Krim, Azija, Štefan Milutin, Štefan Nemanja, Štefan Prvokronani, Štefan Radoslav, Štefan Uroš I., Ögedej, Balkan, Béla IV. Ogrski, Beograd, Bogomilstvo, Bosna, Braničevo, Cetina, Džingiskan, Drač, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Epirski despotat, Hrvaška, Ivan Asen II., Kadan, Katolištvo, Klis, Križar, Mongoli, Nemanjići, Neretva, Ogrska, Omiš, Papež Gregor IX., Poljska, Rab, Rusija, Sabsko kraljestvo, Samostan Esfigmen, Samostan Mileševa, Skader, Split, Srbščina, Srbska pravoslavna cerkev, Srem, Sveti Štefan, Sveti Sava, Svetnik, Toljen II., Trogir, Vzhodna pravoslavna cerkev.
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Štefan Vladislav I. in Avtonomna republika Krim
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Štefan Vladislav I. in Azija
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Poglej Štefan Vladislav I. in Štefan Milutin
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Štefan Vladislav I. in Štefan Nemanja
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Poglej Štefan Vladislav I. in Štefan Prvokronani
Štefan Radoslav
Štefan Radoslav Nemanjić (srbsko Стефан Радослав Немањић, Stefan Radoslav Nemanjić) je bil najstarejši sin srbskega kralja Štefana Prvovenčanega.
Poglej Štefan Vladislav I. in Štefan Radoslav
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Štefan Vladislav I. in Štefan Uroš I.
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Poglej Štefan Vladislav I. in Ögedej
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Štefan Vladislav I. in Balkan
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Štefan Vladislav I. in Béla IV. Ogrski
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Štefan Vladislav I. in Beograd
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Poglej Štefan Vladislav I. in Bogomilstvo
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Štefan Vladislav I. in Bosna
Braničevo
Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.
Poglej Štefan Vladislav I. in Braničevo
Cetina
Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.
Poglej Štefan Vladislav I. in Cetina
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Štefan Vladislav I. in Džingiskan
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Štefan Vladislav I. in Drač
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Štefan Vladislav I. in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Štefan Vladislav I. in Dubrovniška republika
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Štefan Vladislav I. in Dubrovnik
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Štefan Vladislav I. in Epirski despotat
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Štefan Vladislav I. in Hrvaška
Ivan Asen II.
Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.
Poglej Štefan Vladislav I. in Ivan Asen II.
Kadan
Kadan je bil sin Ögedeja, drugega velikega kana Mongolskega cesarstva in Dinastije Juan, in ene od njegovih priležnic, * ni znano, † 1260.
Poglej Štefan Vladislav I. in Kadan
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Štefan Vladislav I. in Katolištvo
Klis
Klis je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Klis v Splitsko-dalmatinski županiji.
Poglej Štefan Vladislav I. in Klis
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Štefan Vladislav I. in Križar
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Štefan Vladislav I. in Mongoli
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Štefan Vladislav I. in Nemanjići
Neretva
Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.
Poglej Štefan Vladislav I. in Neretva
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Štefan Vladislav I. in Ogrska
Omiš
Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Štefan Vladislav I. in Omiš
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Štefan Vladislav I. in Papež Gregor IX.
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Štefan Vladislav I. in Poljska
Rab
Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Štefan Vladislav I. in Rab
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Štefan Vladislav I. in Rusija
Sabsko kraljestvo
Saba (giz ሳባ, Saba, arabsko سبأ, Sabaʾ, starojužnoarabsko S-b-ʾ, hebrejsko שבא, Šəḇā) je antično kraljestvo, ki je obstajalo med 1000 pr.
Poglej Štefan Vladislav I. in Sabsko kraljestvo
Samostan Esfigmen
Samostan Esfigmen (grško, Moni Esfigmenou) je samostan na vzhodni obali polotoka Atos, Grčija.
Poglej Štefan Vladislav I. in Samostan Esfigmen
Samostan Mileševa
Samostan Mileševa je srbski srednjeveški samostan ob reki Mileševici 6 km od Prijepolja.
Poglej Štefan Vladislav I. in Samostan Mileševa
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Štefan Vladislav I. in Skader
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Štefan Vladislav I. in Split
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Štefan Vladislav I. in Srbščina
Srbska pravoslavna cerkev
Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.
Poglej Štefan Vladislav I. in Srbska pravoslavna cerkev
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Štefan Vladislav I. in Srem
Sveti Štefan
Sveti Štefan je krščanski svetnik.
Poglej Štefan Vladislav I. in Sveti Štefan
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Štefan Vladislav I. in Sveti Sava
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Štefan Vladislav I. in Svetnik
Toljen II.
Toljen II. je bil sin Toljena I., sina Miroslava Zavidovića, starejšega brata Štefana Nemanje, ki je v prvi polovici 13.
Poglej Štefan Vladislav I. in Toljen II.
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Štefan Vladislav I. in Trogir
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Štefan Vladislav I. in Vzhodna pravoslavna cerkev
Prav tako znan kot Stefan Vladislav.