Kazalo
49 odnosi: Ana Jagelo, Arijanstvo, Šlahta, Dinastija Vasa, Družba Jezusova, Dunaj, Estonija, Ferdinand I. Habsburški, Gdansk, Grodno, Habsburžani, Henrik III. Francoski, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Judje, Katolištvo, Kneževina Transilvanija, Krakov, Kralj, Krištof Báthory, Latvija, Litovščina, Luteranstvo, Madžarščina, Maksimilijan II. Habsburški, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Padova, Pjasti, Poljščina, Poljska, Polock, Pskov, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Republika obeh narodov, Rudolf II. Habsburški, Sarmati, Sigismund III. Poljski, Speyer, Sveto rimsko cesarstvo, Terra Mariana, Velika litovska kneževina, Vilna, Vlahi, Vojvoda, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, 12. december, 1533, 1586, 27. september.
- Báthory
- Diplomiranci Univerze v Padovi
- Litovski veliki knezi
- Madžarski rimokatoličani
- Madžarsko plemstvo
- Poljski rimokatoličani
- Rojeni leta 1533
- Umrli leta 1586
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Štefan Báthory in Ana Jagelo
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Štefan Báthory in Arijanstvo
Šlahta
Šlahta (poljsko szlachta) je oznaka za nižje plemstvo na Poljskem in v Litvi, ki je imelo v lasti majhne zemljiške posesti.
Poglej Štefan Báthory in Šlahta
Dinastija Vasa
Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.
Poglej Štefan Báthory in Dinastija Vasa
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Štefan Báthory in Družba Jezusova
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Štefan Báthory in Dunaj
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Štefan Báthory in Estonija
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Štefan Báthory in Ferdinand I. Habsburški
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Štefan Báthory in Gdansk
Grodno
Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.
Poglej Štefan Báthory in Grodno
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Štefan Báthory in Habsburžani
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Štefan Báthory in Henrik III. Francoski
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Štefan Báthory in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Štefan Báthory in Judje
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Štefan Báthory in Katolištvo
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Štefan Báthory in Kneževina Transilvanija
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Štefan Báthory in Krakov
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Štefan Báthory in Kralj
Krištof Báthory
Kristóf Báthory, madžarski plemič, * 1530, † 1581.
Poglej Štefan Báthory in Krištof Báthory
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Štefan Báthory in Latvija
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Štefan Báthory in Litovščina
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Štefan Báthory in Luteranstvo
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Štefan Báthory in Madžarščina
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Štefan Báthory in Maksimilijan II. Habsburški
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Štefan Báthory in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Štefan Báthory in Osmansko cesarstvo
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Štefan Báthory in Padova
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Štefan Báthory in Pjasti
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Štefan Báthory in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Štefan Báthory in Poljska
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Štefan Báthory in Polock
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Štefan Báthory in Pskov
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Štefan Báthory in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Štefan Báthory in Republika obeh narodov
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Štefan Báthory in Rudolf II. Habsburški
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Štefan Báthory in Sarmati
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Štefan Báthory in Sigismund III. Poljski
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Štefan Báthory in Speyer
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Štefan Báthory in Sveto rimsko cesarstvo
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Poglej Štefan Báthory in Terra Mariana
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Štefan Báthory in Velika litovska kneževina
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Štefan Báthory in Vilna
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Štefan Báthory in Vlahi
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Štefan Báthory in Vojvoda
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Štefan Báthory in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
12. december
12.
Poglej Štefan Báthory in 12. december
1533
1533 (MDXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Štefan Báthory in 1533
1586
1586 (MDLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Štefan Báthory in 1586
27. september
27.
Poglej Štefan Báthory in 27. september