Kazalo
33 odnosi: Avstro-Ogrska, Bački Breg, Bački Monoštor, Baltoslovanski jeziki, Bitka pri Mohaču, Bosanščina, Bosanci, Bosna in Hercegovina, Bunjevščina, Gradiščanščina, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Jezikoslovec, Južnoslovanski jeziki, Madžarska, Mohač, Narečje, Rimskokatoliška cerkev, Sava, Slavonija, Slovani, Slovanski jeziki, Sombor, Sonta, Srbščina, Srbi, Srbija, Srem, Vojvodina, Srbija, 1526, 16. stoletje, 1992.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Šokaščina in Avstro-Ogrska
Bački Breg
Bački Breg (izvirno Бачки Брег; Bereg, Béreg) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Sombor; slednja pa je del Zahodno-bačkega upravnega okraja.
Poglej Šokaščina in Bački Breg
Bački Monoštor
Bački Monoštor (izvirno Бачки Моноштор; Monoštor; Monostorszeg) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Sombor; slednja pa je del Zahodno-bačkega upravnega okraja.
Poglej Šokaščina in Bački Monoštor
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Šokaščina in Baltoslovanski jeziki
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Šokaščina in Bitka pri Mohaču
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Šokaščina in Bosanščina
Bosanci
Bosanci so prebivalci države Bosne in Hercegovine.
Poglej Šokaščina in Bosanci
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Šokaščina in Bosna in Hercegovina
Bunjevščina
Bunjevščina (bunjevački jezik, ali bunjevački govor) je južnoslovanski jezik sporne narave.
Poglej Šokaščina in Bunjevščina
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Šokaščina in Gradiščanščina
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Šokaščina in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Šokaščina in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Šokaščina in Hrvati
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Šokaščina in Jezikoslovec
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Šokaščina in Južnoslovanski jeziki
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Šokaščina in Madžarska
Mohač
Mohács (poslovenjeno tudi Mohač) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Mohácsi Županije Baranja.
Poglej Šokaščina in Mohač
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Šokaščina in Narečje
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Šokaščina in Rimskokatoliška cerkev
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Šokaščina in Sava
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Šokaščina in Slavonija
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Šokaščina in Slovani
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Šokaščina in Slovanski jeziki
Sombor
Sombor (izvirno Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.
Poglej Šokaščina in Sombor
Sonta
Sonta (izvirno Сонта) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Apatin; slednja pa je del Zahodno-bačkega upravnega okraja.
Poglej Šokaščina in Sonta
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Šokaščina in Srbščina
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Šokaščina in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Šokaščina in Srbija
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Šokaščina in Srem
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Poglej Šokaščina in Vojvodina, Srbija
1526
1526 (MDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Šokaščina in 1526
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Šokaščina in 16. stoletje
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Šokaščina in 1992
Prav tako znan kot Šokački govor, Šokački jezik.