Kazalo
13 odnosi: Bijektivna preslikava, Celo število, Kvadratno število, Lev Genrihovič Šnireljman, Matematika, Množica, Naravno število, Neskončnost, Podmnožica, Preslikava, Soda in liha števila, Ulomek, Zaporedje.
- Matematične konstante
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Poglej Šnireljmanova gostota in Bijektivna preslikava
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Šnireljmanova gostota in Celo število
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Šnireljmanova gostota in Kvadratno število
Lev Genrihovič Šnireljman
Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Šnireljmanova gostota in Lev Genrihovič Šnireljman
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Šnireljmanova gostota in Matematika
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Šnireljmanova gostota in Množica
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Šnireljmanova gostota in Naravno število
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Šnireljmanova gostota in Neskončnost
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Šnireljmanova gostota in Podmnožica
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Šnireljmanova gostota in Preslikava
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Šnireljmanova gostota in Soda in liha števila
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Šnireljmanova gostota in Ulomek
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Šnireljmanova gostota in Zaporedje