Kazalo
81 odnosi: Ašina, Altaj, Šanši, Šindžjang, Železna doba, Čangan, Čin Ši Huang, Balhaško jezero, Bronasta doba, Cao Cao, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Džao (država), Džingiskan, De iure - de facto, Dinastija Šin, Dinastija Džov, Dinastija Han, Dinastija Tang, Donghu, Evrazijska stepa, Fang Šuanling, Gansu, Gobi, Gokturki, Haodžing, Hebej, Heftaliti, Huni, Indija, Iranski jeziki, Jan (država), Ju Veliki, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Kitajski zid, Kitani, Knjiga Džina, Knjiga Džova, Knjiga Hana, Knjiga Kasnejšega Hana, Knjiga Songa, Knjiga Veja, Kultura ploščastih grobov, Liaodong, Luojang, Modu, Mongoli, Mongolska planota, Notranja Mongolija, ... Razširi indeks (31 več) »
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Šiungnu in Ašina
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Šiungnu in Altaj
Šanši
Šanši (kitajsko 山西i, prej latinizirano kot Šansi) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske in del severnokitajske regije.
Poglej Šiungnu in Šanši
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Šiungnu in Šindžjang
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Šiungnu in Železna doba
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Šiungnu in Čangan
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Šiungnu in Čin Ši Huang
Balhaško jezero
Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.
Poglej Šiungnu in Balhaško jezero
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Šiungnu in Bronasta doba
Cao Cao
Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.
Poglej Šiungnu in Cao Cao
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Šiungnu in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Džao (država)
Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.
Poglej Šiungnu in Džao (država)
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Šiungnu in Džingiskan
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Šiungnu in De iure - de facto
Dinastija Šin
Dinastija Šin (kitajsko 新朝, pinjin Xīn Cháo) je bila kratkoživa kitajska država, ki je trajala od leta 9 do 23.
Poglej Šiungnu in Dinastija Šin
Dinastija Džov
Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.
Poglej Šiungnu in Dinastija Džov
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Šiungnu in Dinastija Han
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Šiungnu in Dinastija Tang
Donghu
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).
Poglej Šiungnu in Donghu
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Šiungnu in Evrazijska stepa
Fang Šuanling
Fang Čjao z vljudnostnim imenom Šuanling, bolj znan kot Fang Šuanling (kitajsko 房玄齡) in posthumno znan kot vojvoda Vendžao iz Lianga, je bil kitajski državnik in pisatelj, ki je služil kot kancler pod cesarjem Tajdzongom v zgodnji dinastiji Tang, * 579, † 18. avgust 648.
Poglej Šiungnu in Fang Šuanling
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šiungnu in Gansu
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Poglej Šiungnu in Gobi
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Poglej Šiungnu in Gokturki
Haodžing
Hao ali Haodžing (kitajsko 鎬京, pinjin Hàojīng), imenovan tudi Dzongdžov (宗周), je bil eno od dveh mest na nasprotnih bregovih reke Feng (沣河), ki sta tvorili prestolnico Zahodnega Džova (1066–770 pr. n. št.). Drugo mesto je bil Feng ali Fengdžing (灃京).
Poglej Šiungnu in Haodžing
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šiungnu in Hebej
Heftaliti
Heftaliti so bili srednjeazijska plemenska zveza, katere nastanek in sestava ostajata nejasna.
Poglej Šiungnu in Heftaliti
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Šiungnu in Huni
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Šiungnu in Indija
Iranski jeziki
Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Šiungnu in Iranski jeziki
Jan (država)
url-status.
Poglej Šiungnu in Jan (država)
Ju Veliki
Ju Veliki (kitajsko 大禹) je bil legendarni kralj v starodavni Kitajski, znan po "prvih uspešnih prizadevanjih države za nadzor poplav", njegovi ustanovitvi dinastije Šja, s katero se je začelo dinastično obdobje Kitajske, in njegovem poštenem moralnem značaju.
Poglej Šiungnu in Ju Veliki
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Šiungnu in Kazahstan
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Šiungnu in Kirgizistan
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Šiungnu in Kitajska
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Poglej Šiungnu in Kitajski zid
Kitani
Kitani (Kītań, kitajsko 契丹, srednjekitajsko Khejtan), znani tudi kot Kitaji Kitai) ali Kidani (sodobno mandarinsko Qìdān, mongolsko Кидан, Kidan, hangulsko 거란, Kuran) so bili nomadsko ljudstvo iz severovzhodne Azije, ki je bilo od 4.
Poglej Šiungnu in Kitani
Knjiga Džina
Knjiga Džina je uradno kitajsko zgodovinsko besedilo, ki zajema zgodovino dinastije Džin od leta 266 do 420.
Poglej Šiungnu in Knjiga Džina
Knjiga Džova
Knjiga Džova (tradicionalno kitajsko 周書, pinjin Džōu Šū) je bila uradna zgodovina kitajske dinastije Severni Džov in del uradne zbirke Štiriindvajset zgodovin cesarske Kitajske.
Poglej Šiungnu in Knjiga Džova
Knjiga Hana
Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr.
Poglej Šiungnu in Knjiga Hana
Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga Kasnejšega Hana ali Zgodovina Kasnejšega Hana (kitajsko 後漢書, Hou Hanšu) je ena od kitajskih Štiriindvajsetih zgodovin in pokriva zgodovina dinastije Han od leta 6 do 189.
Poglej Šiungnu in Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga Songa
Knjiga Songa, kitajsko Song šu, je zgodovinsko besedilo dinastije Lju Song iz južnih kitajskih dinastij.
Poglej Šiungnu in Knjiga Songa
Knjiga Veja
Knjiga Veja, kitajsko Vej Šu, je klasično kitajsko zgodovinsko besedilo, ki ga je v letih 551 do 554 sestavil Vej Šov.
Poglej Šiungnu in Knjiga Veja
Kultura ploščastih grobov
Kultura ploščastih grobov je arheološka kultura Mongolije iz pozne bronaste in starejše železne dobe.
Poglej Šiungnu in Kultura ploščastih grobov
Liaodong
Polotok Liaodong Liaodong ali Liaotung (poenostavljeno kitajsko 辽东半岛, tradicionalno kitajsko 遼東半島, pinjin Liáodōng Bàndǎo) je polotok na jugu južne kitajske province Liaoning na severovzhodu Kitajske.
Poglej Šiungnu in Liaodong
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Poglej Šiungnu in Luojang
Modu
Modu, Modun ali Maodun (poenostavljeno kitajsko 冒顿单于, tradicionalno kitajsko 冒頓單于, pinjin Mòdú Chányú, Mòdùn Chányú ali Màodùn Chányú, iz starokitajskega (220 pr. n. št.): *mouᴴ-tuən ali *mək-tuən) je bil sin Toumana in ustanovitelj cesarstva Šiungnu na Mongolski planoti.
Poglej Šiungnu in Modu
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Šiungnu in Mongoli
Mongolska planota
Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Šiungnu in Mongolska planota
Notranja Mongolija
Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šiungnu in Notranja Mongolija
Nova knjiga Tanga
'' Knjiga Tanga'', izdana v Južnem Songu, ki jo je uredil in komentiral Čen Džian (陳鑒) Nova knjiga Tanga, imenovana tudi Nova zgodovina Tanga, je delo, ki v desetih knjigah v 225 poglavjih opisuje uradno zgodovino dinastije Tang.
Poglej Šiungnu in Nova knjiga Tanga
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Šiungnu in Obdobje vojskujočih se držav
Ordoška kultura
language.
Poglej Šiungnu in Ordoška kultura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Šiungnu in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Šiungnu in Pakistan
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šiungnu in Peking
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Šiungnu in Permafrost
Petroglif
Petroglifi v Cholpon Ati, Kirgizistan Petroglifi (imenovani tudi skalne rezbarije) so piktogramske in logogramske slike, nastale s klesanjem oz.
Poglej Šiungnu in Petroglif
Rouranski kaganat
Rouranski kaganat je bila zveza nomadskih plemen na severnih mejah Notranje Kitajske.
Poglej Šiungnu in Rouranski kaganat
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Poglej Šiungnu in Rumena reka
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Šiungnu in Saki
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Šiungnu in Sarmati
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Šiungnu in Sibirija
Sima Čjan
Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.
Poglej Šiungnu in Sima Čjan
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Šiungnu in Skiti
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Šiungnu in Sogdija
Stara knjiga Tanga
Stara knjiga Tanga, Knjiga dinastije Tang ali preprosto Knjiga Tanga je prvo klasično zgodovinsko delo o dinastiji Tang, ki obsega 200 poglavij, in ena od ''Štiriindvajsetih zgodovin''.
Poglej Šiungnu in Stara knjiga Tanga
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Šiungnu in Stari vek
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Šiungnu in Suženjstvo
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Šiungnu in Svilna pot
Tengri
Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.
Poglej Šiungnu in Tengri
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Šiungnu in Tengrizem
Tongdian
Tongdian (kitajsko 通典, Wade–Giles T'ung-tien, dobesedno celovite institucije) je kitajska institucionalna zgodovina in enciklopedija.
Poglej Šiungnu in Tongdian
Tongvančeng
Ostanki mesta leta 2013; na sliki je nekaj ljudi, da je laže ugotoviti velikost zgradbe Ostanki mesta leta 2013 Tongvančeng (kitajsko 統萬城, pinjin Tǒngwànchéng) je bil v obdobju šestnajstih kraljestev v začetku 5.
Poglej Šiungnu in Tongvančeng
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Šiungnu in Transoksanija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Šiungnu in Turščina
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Poglej Šiungnu in Ujguri
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Šiungnu in Uzurpator
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Šiungnu in Vazal
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Šiungnu in Zapisi velikega zgodovinarja
Zgodovina severnih dinastij
Zgodovina severnih dinastij (kitajsko《北史》, pinjin Běishǐ, dobesedno Severna zgodovina) je ena od uradnih kitajskih zgodovinskih del v kanonu Štiriindvajsetih zgodovin.
Poglej Šiungnu in Zgodovina severnih dinastij
Prav tako znan kot Šjongnu.