Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Dinastija Džov

Index Dinastija Džov

Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.

34 odnosi: Astrologija, Šjan, Čin Ši Huang, Bron, Daoizem, Dinastija Šang, Dinastija Čin, Fengdžjan, Fenghao, Fevdalizem, Filozofija, Han Fej, Haodžing, Jangce, Kitajščina, Knjiga obredov, Konfucij, Konfucijanstvo, Laodzi, Legalizem (kitajska filozofija), Litje, London, Luojang, Mencij, Modzi, Monarhija, Nepotizem, Obdobje pomladi in jeseni, Obdobje vojskujočih se držav, Obredi Džova, Rumena reka, Stuttgart, Vangčeng, Vazal.

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Novo!!: Dinastija Džov in Astrologija · Poglej več »

Šjan

Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.

Novo!!: Dinastija Džov in Šjan · Poglej več »

Čin Ši Huang

Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.

Novo!!: Dinastija Džov in Čin Ši Huang · Poglej več »

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Novo!!: Dinastija Džov in Bron · Poglej več »

Daoizem

''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).

Novo!!: Dinastija Džov in Daoizem · Poglej več »

Dinastija Šang

Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov. Klasična poročila o Šangu izhajajo iz besedil, kot so Knjiga dokumentov, Bambusni letopisi in Zapisi velikega zgodovinarja. Sodobna stroka datira dinastijo Šang med 16. in 11. stoletje pr. n. št., pri čemer je končni datum bolj zanesljiv kot začetni. Bronasta skleda za vodo z vzorcem zvijajočega se zmaja; pozna dinastija Šang okoli 14. - sredina 11. stoletja pr. n. št. Dinastija Šang je najzgodnejša dinastija tradicionalne kitajske zgodovine, trdno podprta z arheološkimi dokazi. Izkopavanja v ruševinah Jina blizu današnjega Anjanga, ki je bil opredeljen kot zadnja prestolnica Šanga, so odkrila enajst večjih kraljevih grobnic ter temelje palač in obrednih krajev, kjer so odkrili orožje in ostanke tako živalskih kot človeških žrtvovanj. Najdenih je bilo več deset tisoč predmetov iz brona, žada, kamna, kosti in keramike. Na najdišču Anjang so odkrili najzgodnejše znane kitajske zapise, namenjene večinoma vedeževanju, zapisane na kosteh, oklepih želv, volovskih lopaticah ali drugih kosteh. V prvih znanstvenih izkopavanjih v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja so odkrili več kot 20.000 predmetov, od takrat pa še več kot štirikrat več. Napisi nudijo kritičen vpogled v številne teme od politike, gospodarstva in verskih praks do umetnosti in medicine te zgodnje stopnje kitajske civilizacije.

Novo!!: Dinastija Džov in Dinastija Šang · Poglej več »

Dinastija Čin

Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.

Novo!!: Dinastija Džov in Dinastija Čin · Poglej več »

Fengdžjan

Fengdžjan (kitajsko 封建, dobesedno razmejitev in ustanovitev) je bil decentraliziran upravni sistem v starodavni Kitajski, podoben konfederaciji.

Novo!!: Dinastija Džov in Fengdžjan · Poglej več »

Fenghao

Fenghao je sedanje ime mest dvojčkov Feng in Hao na nasprotnih bregovih reke Feng v Šaanšiju, Kitajska.

Novo!!: Dinastija Džov in Fenghao · Poglej več »

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Novo!!: Dinastija Džov in Fevdalizem · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Dinastija Džov in Filozofija · Poglej več »

Han Fej

Han Fej (/hɑːn/; tradicionalna kitajščina: 韓非; poenostavljena kitajščina: 韩非; pinjin: Hán Fēi; ok. 280 – 233 pr. n. št.), poznan tudi kot Han Fej Dzi, kitajski politični filozof in državnik, utemeljitelj legalizma, * 280 p. n. št., † 233 p. n. št. Velja za enega najpomembnejših klasikov politične filozofije stare Kitajske.

Novo!!: Dinastija Džov in Han Fej · Poglej več »

Haodžing

Hao ali Haodžing (kitajsko 鎬京, pinjin Hàojīng), imenovan tudi Dzongdžov (宗周), je bil eno od dveh mest na nasprotnih bregovih reke Feng (沣河), ki sta tvorili prestolnico Zahodnega Džova (1066–770 pr. n. št.). Drugo mesto je bil Feng ali Fengdžing (灃京).

Novo!!: Dinastija Džov in Haodžing · Poglej več »

Jangce

Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja. Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno porečje obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna delta Jangce ustvari kar 20 % kitajskega BDP. Jez treh sotesk na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi. Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki. Jangce teče skozi široko paleto ekosistemov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: kitajski aligator (Alligator sinensis), jangcejska pliskavka brez plavuti (Neophocaena asiaeorientalis), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega delfina (bajdži – Lipotes vexillifer) in kitajske mečarice (Psephurus gladius), pa tudi Dabryjev jeseter ali Jangcejev jeseter (Acipenser dabryanus), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko, kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem Junanu, je del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junan, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Novo!!: Dinastija Džov in Jangce · Poglej več »

Kitajščina

Kitajščina (oz.) je jezik oz.

Novo!!: Dinastija Džov in Kitajščina · Poglej več »

Knjiga obredov

Knjiga obredov, znana tudi kot Lidži (tradicionalno kitajsko 禮記, poenostavljeno kitajsko 礼记, pinjin Lǐjì) je zbirka besedil, ki opisujejo družbene oblike, upravo in ceremonialne obrede dinastije Džov, kot so jih razumeli v obdobju vojskujočih se držav in zgodnjih obdobjih Hana.

Novo!!: Dinastija Džov in Knjiga obredov · Poglej več »

Konfucij

Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.

Novo!!: Dinastija Džov in Konfucij · Poglej več »

Konfucijanstvo

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.

Novo!!: Dinastija Džov in Konfucijanstvo · Poglej več »

Laodzi

Lao Cu (ali; pinjin: Lao Tzu) poznan tudi kot Laodzi (mandarinščina:; kitajsko: 老子; pinjin: Laozi; pogosto prevedeno kot "Stari učitelj"), in Lao Ce (pinjin: Lao Tze), kitajski filozof, * 6.

Novo!!: Dinastija Džov in Laodzi · Poglej več »

Legalizem (kitajska filozofija)

Šola legalizma oz.

Novo!!: Dinastija Džov in Legalizem (kitajska filozofija) · Poglej več »

Litje

železa v kalup Lítje je eden najstarejših in zelo pogosto uporabljenih načinov oblikovanja kovinskih in tudi umetnih materialov.

Novo!!: Dinastija Džov in Litje · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Dinastija Džov in London · Poglej več »

Luojang

Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.

Novo!!: Dinastija Džov in Luojang · Poglej več »

Mencij

Mencij (kitajščina: 孟子); rojen Meng Ke (kitajščina: 孟軻; pinjin: Mèng Kē); (/ˈmɛnʃiəs/ MEN-shee-əs) ali Mengdzi (kitajsko 孟子; pinjin Mengzi), kitajski konfucijanski filozof, * 372 pr. n. št., † 289 pr. n. št. Velja za drugega najbolj pomembnega predstavnika konfucijanstva za samim Konfucijem.

Novo!!: Dinastija Džov in Mencij · Poglej več »

Modzi

Modzi (kitajsko 墨子; latinizirano: Micius; pinjin: Mòzǐ; poznan tudi kot Mo di, Mo Ti, Mo ce), kitajski filozof, vojaški inženir in pedagog, * ok.

Novo!!: Dinastija Džov in Modzi · Poglej več »

Monarhija

Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).

Novo!!: Dinastija Džov in Monarhija · Poglej več »

Nepotizem

Nepotízem je dajanje prednosti, privilegijev ali položaja sorodnikom ali bližnjim prijateljem na nekem poklicu ali področju.

Novo!!: Dinastija Džov in Nepotizem · Poglej več »

Obdobje pomladi in jeseni

Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.

Novo!!: Dinastija Džov in Obdobje pomladi in jeseni · Poglej več »

Obdobje vojskujočih se držav

Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.

Novo!!: Dinastija Džov in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Obredi Džova

Obredi Džova (kitajsko 周禮) z izvirnim naslovon Uradniki Džova (kitajsko 周官, Zhouguan) je kitajsko delo o birokraciji in organizacijski teoriji.

Novo!!: Dinastija Džov in Obredi Džova · Poglej več »

Rumena reka

Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.

Novo!!: Dinastija Džov in Rumena reka · Poglej več »

Stuttgart

Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.

Novo!!: Dinastija Džov in Stuttgart · Poglej več »

Vangčeng

Vangčeng (kitajsko 王城, Vángčéng) je bil starodavno kitajsko mesto iz obdobja dinastije Džov.

Novo!!: Dinastija Džov in Vangčeng · Poglej več »

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Novo!!: Dinastija Džov in Vazal · Poglej več »

Preusmerja sem:

Dinastija Džou.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »