Dinastija Džov in Obdobje vojskujočih se držav

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Dinastija Džov in Obdobje vojskujočih se držav

Dinastija Džov vs. Obdobje vojskujočih se držav

Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr. Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Bron in Dinastija Džov · Bron in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Daoizem

''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).

Daoizem in Dinastija Džov · Daoizem in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Dinastija Čin

Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.

Dinastija Džov in Dinastija Čin · Dinastija Čin in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Han Fej

Han Fej (/hɑːn/; tradicionalna kitajščina: 韓非; poenostavljena kitajščina: 韩非; pinjin: Hán Fēi; ok. 280 – 233 pr. n. št.), poznan tudi kot Han Fej Dzi, kitajski politični filozof in državnik, utemeljitelj legalizma, * 280 p. n. št., † 233 p. n. št. Velja za enega najpomembnejših klasikov politične filozofije stare Kitajske.

Dinastija Džov in Han Fej · Han Fej in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Jangce

Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja. Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno porečje obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna delta Jangce ustvari kar 20 % kitajskega BDP. Jez treh sotesk na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi. Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki. Jangce teče skozi široko paleto ekosistemov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: kitajski aligator (Alligator sinensis), jangcejska pliskavka brez plavuti (Neophocaena asiaeorientalis), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega delfina (bajdži – Lipotes vexillifer) in kitajske mečarice (Psephurus gladius), pa tudi Dabryjev jeseter ali Jangcejev jeseter (Acipenser dabryanus), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko, kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem Junanu, je del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junan, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Dinastija Džov in Jangce · Jangce in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Kitajščina

Kitajščina (oz.) je jezik oz.

Dinastija Džov in Kitajščina · Kitajščina in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Konfucijanstvo

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.

Dinastija Džov in Konfucijanstvo · Konfucijanstvo in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Laodzi

Lao Cu (ali; pinjin: Lao Tzu) poznan tudi kot Laodzi (mandarinščina:; kitajsko: 老子; pinjin: Laozi; pogosto prevedeno kot "Stari učitelj"), in Lao Ce (pinjin: Lao Tze), kitajski filozof, * 6.

Dinastija Džov in Laodzi · Laodzi in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Legalizem (kitajska filozofija)

Šola legalizma oz.

Dinastija Džov in Legalizem (kitajska filozofija) · Legalizem (kitajska filozofija) in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Luojang

Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.

Dinastija Džov in Luojang · Luojang in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Mencij

Mencij (kitajščina: 孟子); rojen Meng Ke (kitajščina: 孟軻; pinjin: Mèng Kē); (/ˈmɛnʃiəs/ MEN-shee-əs) ali Mengdzi (kitajsko 孟子; pinjin Mengzi), kitajski konfucijanski filozof, * 372 pr. n. št., † 289 pr. n. št. Velja za drugega najbolj pomembnega predstavnika konfucijanstva za samim Konfucijem.

Dinastija Džov in Mencij · Mencij in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Modzi

Modzi (kitajsko 墨子; latinizirano: Micius; pinjin: Mòzǐ; poznan tudi kot Mo di, Mo Ti, Mo ce), kitajski filozof, vojaški inženir in pedagog, * ok.

Dinastija Džov in Modzi · Modzi in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Obdobje pomladi in jeseni

Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.

Dinastija Džov in Obdobje pomladi in jeseni · Obdobje pomladi in jeseni in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Rumena reka

Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.

Dinastija Džov in Rumena reka · Obdobje vojskujočih se držav in Rumena reka · Poglej več »