Kazalo
45 odnosi: Šanghaj, Šola diplomacije, Šu (kraljestvo), Šun Kuang, Bližnji vzhod, Bron, Daoizem, Džao (država), Džuang Džov, De iure - de facto, Desetiški številski sistem, Dinastija Čin, Dinastija Džov, Dinastija Han, Dzidži tongdžjan, Han (država), Han Fej, Handan, Jan (država), Jangce, Kitajščina, Kitajski zid, Konfucijanstvo, Laodzi, Legalizem (kitajska filozofija), Letopisi pomladi in jeseni, Letopisi vojskujočih se držav, Luojang, Mencij, Modzi, Namakanje, Obdobje pomladi in jeseni, Pehota, Peking, Pinjin, Politična ekonomija, Rumena reka, Rumeno morje, Samostrel, Sečuan, Sima Čjan, Sima Guang, Sundzi, Umetnost vojne, Zapisi velikega zgodovinarja.
Šanghaj
Šanghaj (prečrkovano Dzóhai, standardna kitajska izgovorjava) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Šanghaj
Šola diplomacije
Šola diplomacije (poenostavljeno kitajsko 纵横家, tradicionalno kitajsko 縱橫家, pinjin Zōng héng Jiā) ali šola vertikalnih in horizontalnih zavezništev je bila politična in diplomatska klika v obdobju vojskujočih se držav kitajske zgodovine (476–220. pr. n.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Šola diplomacije
Šu (kraljestvo)
Šu (kitajsko 蜀, sečuanski pinjin Su2), v zgodovinopisju znan tudi kot Starodavni Šu (kitajsko 古蜀), je bilo starodavno kraljestvo v današnji kitajski provinci Sečuan.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Šu (kraljestvo)
Šun Kuang
Šun Kuang (kitajsko: 荀況; pinjin: Xún Kuàng) tudi Šundzi (kitajsko: 荀子; pinjin: Xúnzǐ; Wade–Giles: Hsün-tzu, "Mojster Šun"), kitajski konfucijanski filozof, * 313 pr. n. št., Džao, † 238 pr. n. št., Ču.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Šun Kuang
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Bližnji vzhod
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Bron
Daoizem
''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Daoizem
Džao (država)
Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Džao (država)
Džuang Džov
Džuang Džov (pinjin: Zhuang Zhou), Džuangdzi (kitajsko: 莊子; pinjin: Zhuangzi, dobesedno 'učitelj Džuang') ali Čuang Cu, kitajski filozof, * okoli 369 pr. n. št., Šangčju, Kitajska, † okoli 286 pr. n. št. Velja za utemeljitelja taoizma, napisal je pomembno taoistično delo, ki se imenuje po njem, Džuangdzi (Zhuangzi).
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Džuang Džov
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in De iure - de facto
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Desetiški številski sistem
Dinastija Čin
Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Dinastija Čin
Dinastija Džov
Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Dinastija Džov
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Dinastija Han
Dzidži tongdžjan
Dzidži tongdžjan (kitajsko 資治通鑑, pinjin Zīzhì Tōngjiàn, Wade–Giles Tzŭ1-chih4 t'ung1-chien4, dobesedno Celovita razmišljanja za pomoč pri upravljanju) je pionirsko referenčno delo v kitajskem zgodovinopisju, objavljeno leta 1084 med dinastijo Severni Song.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Dzidži tongdžjan
Han (država)
Han (tradicionalno kitajsko 韓, poenostavljeno kitajsko 韩, pinjin Hánguó) je bila starodavna kitajska država v obdobju vojskujočih se držav.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Han (država)
Han Fej
Han Fej (/hɑːn/; tradicionalna kitajščina: 韓非; poenostavljena kitajščina: 韩非; pinjin: Hán Fēi; ok. 280 – 233 pr. n. št.), poznan tudi kot Han Fej Dzi, kitajski politični filozof in državnik, utemeljitelj legalizma, * 280 p. n. št., † 233 p.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Han Fej
Handan
Handan je mesto na ravni prefekture na jugozahodu kitajske province Hebei.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Handan
Jan (država)
url-status.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Jan (država)
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Jangce
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Kitajščina
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Kitajski zid
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Konfucijanstvo
Laodzi
Lao Cu (ali; pinjin: Lao Tzu) poznan tudi kot Laodzi (mandarinščina:; kitajsko: 老子; pinjin: Laozi; pogosto prevedeno kot "Stari učitelj"), in Lao Ce (pinjin: Lao Tze), kitajski filozof, * 6.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Laodzi
Legalizem (kitajska filozofija)
Šola legalizma oz.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Legalizem (kitajska filozofija)
Letopisi pomladi in jeseni
Prepis Du Juevih komentiranih ''Letopisov'' iz 3. stoletja, napisan v 19. stoketju Letopisi pomladi in jeseni (kitajsko 春秋, Chūnqiū) so starodavna kitajska kronika, ki je že od antičnih časov ena osrednjih kitajskih klasičnih besedil.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Letopisi pomladi in jeseni
Letopisi vojskujočih se držav
Letopisi vojskujočih se držav ali Strategije vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國策, Džan guo ce, Wade–Giles Čan kuo ce) je starodavno kitajsko besedilo, ki vsebuje pripovedi o političnih manipulacijah in vojskovanju v obdobju vojskujočih se držav (5.-3. stoletje pr. n.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Letopisi vojskujočih se držav
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Luojang
Mencij
Mencij (kitajščina: 孟子); rojen Meng Ke (kitajščina: 孟軻; pinjin: Mèng Kē); (/ˈmɛnʃiəs/ MEN-shee-əs) ali Mengdzi (kitajsko 孟子; pinjin Mengzi), kitajski konfucijanski filozof, * 372 pr. n. št., † 289 pr. n. št. Velja za drugega najbolj pomembnega predstavnika konfucijanstva za samim Konfucijem.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Mencij
Modzi
Modzi (kitajsko 墨子; latinizirano: Micius; pinjin: Mòzǐ; poznan tudi kot Mo di, Mo Ti, Mo ce), kitajski filozof, vojaški inženir in pedagog, * ok.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Modzi
Namakanje
pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Namakanje
Obdobje pomladi in jeseni
Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Obdobje pomladi in jeseni
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Pehota
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Peking
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Pinjin
Politična ekonomija
Politična ekonomija je veda o tem, kako so povezani ekonomski (npr. trgi in narodne ekonomije) in politični sistemi (npr. pravo, institucije, vlada).
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Politična ekonomija
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Rumena reka
Rumeno morje
Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Rumeno morje
Samostrel
Skica zgodnjega samostrela iz leta 1904Samostrél je rečno strelno orožje, ki za izstrelitev puščice uporablja elastično tetivo, podobno loku.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Samostrel
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Sečuan
Sima Čjan
Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Sima Čjan
Sima Guang
Sima Guang (tradicionalno kitajsko 司馬光) s častnim imenom Džunši je bil kitajski zgodovinar, politik in pisatelj, * 17. november 1019, † 11. oktober 1086.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Sima Guang
Sundzi
Sundzi (kitajsko: 孫子; pinjin: Sūnzǐ, tudi Sun Cu ali Sun-dzi; rojstno ime: Sun Vu ali Čangčing), kitajski general, diplomat in vojaški teoretik, * 544 pr. n. št., † 496 pr. n. št. predvidevano v provinci Vu.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Sundzi
Umetnost vojne
Umetnost vojne (tradicionalno kitajsko 孫子兵法, poenostavljeno kitajsko 孙子兵法, dobesedno Sun Cujeva vojaška načela) je starodavna kitajska vojaška razprava, katere avtorstvo pripisujejo generalu Sun Cuju, nastalo pa naj bi konec obdobja pomladi in jeseni ali v začetku obdobja vojskujočih se držav, v 5.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Umetnost vojne
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Obdobje vojskujočih se držav in Zapisi velikega zgodovinarja