Kazalo
109 odnosi: A, Abdžad, Abeceda, Abeceda giz, Abugida, Albanija, Kavkaz, Alfa, Arabska abeceda, Armenska abeceda, B, Beta, C, Cirilica, D, Delta, Dvočrkje, E, Epsilon, Eta (črka), F, Fi, Fonem, Frekvence črk, G, Gama, Grafem, Grafologija, Grška abeceda, Gruzinska abeceda, H, Hangul, Hebrejska abeceda, Hi, I, Ipsilon (črka), J, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jota, K, Kapa, Ksi, L, Lambda, Latinica, M, Mednarodna fonetična abeceda, Mi (črka), N, Ni (črka), O, ... Razširi indeks (59 več) »
- Abeceda
- Tipografija
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej Črka in A
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Črka in Abdžad
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Črka in Abeceda
Abeceda giz
1. Mojzesova knjiga 29,11–16 v abecedi giz Abecéda gíz (gíška abecéda) ali kar gíz (ግዕዝ) sestavlja abugidsko pisavo, ki se je izvirno razvila za zapisovanje izumrlega semitskega jezika giz.
Poglej Črka in Abeceda giz
Abugida
kanadske zlogovne pisave, abugide, ki so jo razvili krščanski misijonarji za jezike kanadskih staroselcev Abugída ali zlogóvna abecéda (syllabic alphabet) označuje segmentirano pisavo, ki vsebuje grafeme za samoglasnike in soglasnike in imajo grafemi za soglasnike vključen privzeti samoglasnik.
Poglej Črka in Abugida
Albanija, Kavkaz
Albanija je stara kavkaška pokrajina, ki leži ob obali Kaspijskega morja.
Poglej Črka in Albanija, Kavkaz
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Črka in Alfa
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Črka in Arabska abeceda
Armenska abeceda
Armenska abeceda je pisava, s katero se že od 5. stoletja dalje zapisuje armenščina in se uporablja še danes.
Poglej Črka in Armenska abeceda
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Črka in B
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Črka in Beta
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Črka in C
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Črka in Cirilica
D
D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.
Poglej Črka in D
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Črka in Delta
Dvočrkje
Dvóčŕkje ali dígráf je v jezikoslovju skupina dveh črk, ki skupaj označujeta en glas.
Poglej Črka in Dvočrkje
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in E
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Črka in Epsilon
Eta (črka)
Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.
Poglej Črka in Eta (črka)
F
F f F je sedma črka slovenske abecede.
Poglej Črka in F
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Črka in Fi
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Črka in Fonem
Frekvence črk
Frekvenca črk je značilnost besedila, ki se pogosto uporablja pri analizi besedil in še posebno v kriptografiji.
Poglej Črka in Frekvence črk
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Poglej Črka in G
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Poglej Črka in Gama
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Poglej Črka in Grafem
Grafologija
Grafologija je veda, ki analizira in preučuje človeško pisavo v povezavi z njenimi psihološkimi značilnostmi.
Poglej Črka in Grafologija
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Črka in Grška abeceda
Gruzinska abeceda
Gruzínska abecéda (tudi grúzijska abecéda) je abeceda, ki se uporablja za zapis gruzinščine, neuradno pa tudi ostalih južnokavkaških (kartvelskih) jezikov (mingrelščine, svanščine in lazovščine).
Poglej Črka in Gruzinska abeceda
H
H h H je deveta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in H
Hangul
Hangul (korejsko: 한글 Hangeul/Han'gŭl, Chosongul, 조선글 Chosŏn'gŭl/Joseongeul - v Severni Koreji) je izvirna abeceda korejskega jezika, ki je nastala v sredini 15.
Poglej Črka in Hangul
Hebrejska abeceda
Hebrejska abeceda (izvirno) je pisava, s katero se običajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd.
Poglej Črka in Hebrejska abeceda
Hi
Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.
Poglej Črka in Hi
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in I
Ipsilon (črka)
Ipsilon (grško:; velika črka: Υ, mala črka: υ) je dvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 400.
Poglej Črka in Ipsilon (črka)
J
J j J je enajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in J
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Črka in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jota
Jota je lahko.
Poglej Črka in Jota
K
K k K je dvanajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in K
Kapa
Kapa je lahko.
Poglej Črka in Kapa
Ksi
Ksi (grško:; velika črka: Ξ, mala črka: ξ) je štirinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 60.
Poglej Črka in Ksi
L
L l L je trinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in L
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Črka in Lambda
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Črka in Latinica
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in M
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Črka in Mednarodna fonetična abeceda
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Poglej Črka in Mi (črka)
N
N n N je petnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in N
Ni (črka)
Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.
Poglej Črka in Ni (črka)
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in O
Ogamska pisava
Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.
Poglej Črka in Ogamska pisava
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Poglej Črka in Omega
Omikron
Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.
Poglej Črka in Omikron
P
P p P je sedemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in P
Pi (črka)
Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.
Poglej Črka in Pi (črka)
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Črka in Prečrkovanje
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Črka in Psi
Q
Q q Q (ku) je sedemnajsta črka latinske abecede.
Poglej Črka in Q
R
R r R je osemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in R
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Poglej Črka in Ro
S
S s S je devetnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in S
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Poglej Črka in Sigma
Sirska abeceda
Knjiga iz 11. stoletja v sertu Sirska abeceda je pisava, s katero se zapisuje sirščina.
Poglej Črka in Sirska abeceda
T
T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in T
Tau
Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.
Poglej Črka in Tau
Theta
Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.
Poglej Črka in Theta
Tipografija
Primerek tipografije Tipografíja (iz grščine τύπος, týpos, odtis, figura) je veda o tipografskem oblikovanju.
Poglej Črka in Tipografija
Tričrkje
Tríčŕkje ali trígráf je v jezikoslovju skupina treh črk, ki skupaj označujejo en glas.
Poglej Črka in Tričrkje
U
U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in U
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Črka in Unicode
V
V v V je triindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in V
W
W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.
Poglej Črka in W
X
X x X (iks) je črka latinske abecede.
Poglej Črka in X
Y
Y y Y (ipsilon) je črka latinske abecede.
Poglej Črka in Y
Z
Z z Z je štiriindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Črka in Z
Zeta
Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.
Poglej Črka in Zeta
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Poglej Črka in К
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Poglej Črka in П
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Poglej Črka in О
Ё
*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Črka in Ё
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Poglej Črka in А
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Črka in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Črka in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Črka in С
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Poglej Črka in Т
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Črka in У
Ф
Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.
Poglej Črka in Ф
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Poglej Črka in Х
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Črka in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Črka in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Črka in Ш
Щ
Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.
Poglej Črka in Щ
Ъ
Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.
Poglej Črka in Ъ
Ы
Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.
Poglej Črka in Ы
Ь
Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.
Poglej Črka in Ь
Э
*Э 262x262_pik Э (э) je cirilska črka.
Poglej Črka in Э
Ю
Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).
Poglej Črka in Ю
Я
Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).
Poglej Črka in Я
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Poglej Črka in М
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Črka in И
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Črka in Ж
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Črka in З
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Črka in Б
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Črka in В
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Črka in Г
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Poglej Črka in Д
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Črka in Е
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Črka in Л
Й
Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.
Poglej Črka in Й