Kazalo
24 odnosi: Alpe, Avstrija, Diorit, Donava, Geomorfologija, Gnajs, Gondvana, Gozdna meja, Granit, Granodiorit, Krkonoši, Krnica, Laba, Lavrazija, Masiv, Nemčija, Orogeneza, Pangea, Perm, Planota, Podtalnica, Poljska, Sudeti (gorovje), Wachau.
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Češki masiv in Alpe
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Češki masiv in Avstrija
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.
Poglej Češki masiv in Diorit
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Češki masiv in Donava
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Češki masiv in Geomorfologija
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Češki masiv in Gnajs
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Češki masiv in Gondvana
Gozdna meja
Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.
Poglej Češki masiv in Gozdna meja
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Češki masiv in Granit
Granodiorit
Vzorec granodiorita (Massif Central, Francija Slovaške v polarizirani svetlobi Granodiorit je intruzivna magmatska kamnina (globočnina) podobna granitu, vendar vsebuje več plagioklaza kot ortoklaza.
Poglej Češki masiv in Granodiorit
Krkonoši
Krkonoše (češko) ali Karkonosze (poljsko) nemško Riesengebirge, šlezijska nemščina Riesageberge) je gorovje na severu Češke in jugozahodu Poljske. Je del gorovja Sudeti (del Češkega masiva). Češko-poljska meja, ki ločuje zgodovinski regiji Češko in Šlezijo, poteka vzdolž glavnega grebena.
Poglej Češki masiv in Krkonoši
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Češki masiv in Krnica
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Češki masiv in Laba
Lavrazija
250px Lavrazija je bila velika celina v zemeljski zgodovini, ki naj bi nastala pred 200 milijoni let z razpadom Pangee na dva dela.
Poglej Češki masiv in Lavrazija
Masiv
Muztagata, masiv iz gnajsa v vzhodnem Pamirju, Xinjiang, Kitajska Masiv (francosko: massif, 'masiven', 'kompakten') tudi gorska gmota je ime za različne večje tektonske enote večjih razsežnosti oziroma kompaktne povišane oblike reliefa, in / ali ime za določena območja na zemeljskem površju, ki se geološko razmeroma ostro razlikujejo od njihove okolice.
Poglej Češki masiv in Masiv
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Češki masiv in Nemčija
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Češki masiv in Orogeneza
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Češki masiv in Pangea
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Češki masiv in Perm
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Češki masiv in Planota
Podtalnica
Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.
Poglej Češki masiv in Podtalnica
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Češki masiv in Poljska
Sudeti (gorovje)
Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.
Poglej Češki masiv in Sudeti (gorovje)
Wachau
Wachau (poudarek na zadnjem zlogu: "Wacháu") je pokrajina v Spodnji Avstriji, dolina Donave med Melkom in Kremsom, približno 80 kilometrov zahodno od Dunaja.
Poglej Češki masiv in Wachau