Kazalo
36 odnosi: École Normale Supérieure, Divergentna vrsta, Doktorat, Druga svetovna vojna, Francija, Francozi, Henri Léon Lebesgue, Hiperbolična geometrija, Izrek o neskončni opici, Jean Gaston Darboux, Marie Ennemond Camille Jordan, Matematika, Mathematics Genealogy Project, Mera (matematika), Miselni preizkus, Odprta množica, Pariz, Paul Painlevé, Politik, Politika, Posebna teorija relativnosti, Presek množic, Razlika množic, Saint-Affrique, Teorija diofantskih približkov, Teorija iger, Topološki prostor, Unija množic, Univerza v Lillu, Verjetnost, Verjetnostni račun, Zakon velikih števil, 1871, 1956, 3. februar, 7. januar.
- Diplomiranci École Normale Supérieure
- Nosilci Croix de guerre 1939–1945
École Normale Supérieure
École normale supérieure (tudi ENS) je ena najprestižnejših francoskih visokošolskih institucij.
Poglej Émile Borel in École Normale Supérieure
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Émile Borel in Divergentna vrsta
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Émile Borel in Doktorat
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Émile Borel in Druga svetovna vojna
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Émile Borel in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Émile Borel in Francozi
Henri Léon Lebesgue
Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.
Poglej Émile Borel in Henri Léon Lebesgue
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Émile Borel in Hiperbolična geometrija
Izrek o neskončni opici
Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).
Poglej Émile Borel in Izrek o neskončni opici
Jean Gaston Darboux
Jean-Gaston Darboux, francoski matematik, * 14. avgust 1842, Nîmes, Francija, † 23. februar 1917, Pariz, Francija.
Poglej Émile Borel in Jean Gaston Darboux
Marie Ennemond Camille Jordan
Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.
Poglej Émile Borel in Marie Ennemond Camille Jordan
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Émile Borel in Matematika
Mathematics Genealogy Project
Mathematics Genealogy Project je spletna podatkovna zbirka za akademsko rodoslovje matematikov.
Poglej Émile Borel in Mathematics Genealogy Project
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Émile Borel in Mera (matematika)
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Poglej Émile Borel in Miselni preizkus
Odprta množica
Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.
Poglej Émile Borel in Odprta množica
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Émile Borel in Pariz
Paul Painlevé
Paul Painlevé, francoski matematik in politik, * 5. december 1863, Pariz, Francija, † 29. oktober 1933, Pariz.
Poglej Émile Borel in Paul Painlevé
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Émile Borel in Politik
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Émile Borel in Politika
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Émile Borel in Posebna teorija relativnosti
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Poglej Émile Borel in Presek množic
Razlika množic
Vennov diagram razlike ''A'' \ ''B'' Razlika množic je računska dvočlena operacija med množicami.
Poglej Émile Borel in Razlika množic
Saint-Affrique
Saint-Affrique (okcitansko Sant Africa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aveyron regije Jug-Pireneji.
Poglej Émile Borel in Saint-Affrique
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Poglej Émile Borel in Teorija diofantskih približkov
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Poglej Émile Borel in Teorija iger
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Émile Borel in Topološki prostor
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Poglej Émile Borel in Unija množic
Univerza v Lillu
Univerza v Lillu (skrajšano ULille, UDL ali univ-lille) je javna, multidisciplinarna univerza, ki se nahaja v Lillu in okolici v Hauts-de-France.
Poglej Émile Borel in Univerza v Lillu
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Émile Borel in Verjetnost
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Émile Borel in Verjetnostni račun
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Émile Borel in Zakon velikih števil
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Émile Borel in 1871
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Émile Borel in 1956
3. februar
3.
Poglej Émile Borel in 3. februar
7. januar
7.
Poglej Émile Borel in 7. januar