Hitreje kot brskalnik!
36 odnosi: École Normale Supérieure, Divergentna vrsta, Doktorat, Druga svetovna vojna, Francija, Francozi, Henri Léon Lebesgue, Hiperbolična geometrija, Izrek o neskončni opici, Jean Gaston Darboux, Marie Ennemond Camille Jordan, Matematika, Mathematics Genealogy Project, Mera (matematika), Miselni preizkus, Odprta množica, Pariz, Paul Painlevé, Politik, Politika, Posebna teorija relativnosti, Presek množic, Razlika množic, Saint-Affrique, Teorija diofantskih približkov, Teorija iger, Topološki prostor, Unija množic, Univerza v Lillu, Verjetnost, Verjetnostni račun, Zakon velikih števil, 1871, 1956, 3. februar, 7. januar.
École Normale Supérieure
École normale supérieure (tudi ENS) je ena najprestižnejših francoskih visokošolskih institucij.
Novo!!: Émile Borel in École Normale Supérieure · Poglej več »
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Novo!!: Émile Borel in Divergentna vrsta · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Émile Borel in Doktorat · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Émile Borel in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Émile Borel in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Émile Borel in Francozi · Poglej več »
Henri Léon Lebesgue
Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.
Novo!!: Émile Borel in Henri Léon Lebesgue · Poglej več »
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Novo!!: Émile Borel in Hiperbolična geometrija · Poglej več »
Izrek o neskončni opici
Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).
Novo!!: Émile Borel in Izrek o neskončni opici · Poglej več »
Jean Gaston Darboux
Jean-Gaston Darboux, francoski matematik, * 14. avgust 1842, Nîmes, Francija, † 23. februar 1917, Pariz, Francija.
Novo!!: Émile Borel in Jean Gaston Darboux · Poglej več »
Marie Ennemond Camille Jordan
Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.
Novo!!: Émile Borel in Marie Ennemond Camille Jordan · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Émile Borel in Matematika · Poglej več »
Mathematics Genealogy Project
Mathematics Genealogy Project je spletna podatkovna zbirka za akademsko rodoslovje matematikov.
Novo!!: Émile Borel in Mathematics Genealogy Project · Poglej več »
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Novo!!: Émile Borel in Mera (matematika) · Poglej več »
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Novo!!: Émile Borel in Miselni preizkus · Poglej več »
Odprta množica
Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.
Novo!!: Émile Borel in Odprta množica · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Émile Borel in Pariz · Poglej več »
Paul Painlevé
Paul Painlevé, francoski matematik in politik, * 5. december 1863, Pariz, Francija, † 29. oktober 1933, Pariz.
Novo!!: Émile Borel in Paul Painlevé · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Émile Borel in Politik · Poglej več »
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Novo!!: Émile Borel in Politika · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Émile Borel in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Novo!!: Émile Borel in Presek množic · Poglej več »
Razlika množic
Vennov diagram razlike ''A'' \ ''B'' Razlika množic je računska dvočlena operacija med množicami.
Novo!!: Émile Borel in Razlika množic · Poglej več »
Saint-Affrique
Saint-Affrique (okcitansko Sant Africa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aveyron regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Émile Borel in Saint-Affrique · Poglej več »
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Novo!!: Émile Borel in Teorija diofantskih približkov · Poglej več »
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Novo!!: Émile Borel in Teorija iger · Poglej več »
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Novo!!: Émile Borel in Topološki prostor · Poglej več »
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Novo!!: Émile Borel in Unija množic · Poglej več »
Univerza v Lillu
Univerza v Lillu (skrajšano ULille, UDL ali univ-lille) je javna, multidisciplinarna univerza, ki se nahaja v Lillu in okolici v Hauts-de-France.
Novo!!: Émile Borel in Univerza v Lillu · Poglej več »
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Novo!!: Émile Borel in Verjetnost · Poglej več »
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Novo!!: Émile Borel in Verjetnostni račun · Poglej več »
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Novo!!: Émile Borel in Zakon velikih števil · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Émile Borel in 1871 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Émile Borel in 1956 · Poglej več »
3. februar
3.
Novo!!: Émile Borel in 3. februar · Poglej več »
7. januar
7.
Novo!!: Émile Borel in 7. januar · Poglej več »
