Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Abstraktna algebra, Algebra, Algebrska geometrija, Arhimedov aksiom, Število, Diskriminanta, Dvočlena operacija, Grupoid, Kategorija (matematika), Kolobar (algebra), Matematična struktura, Matrika, Obseg (algebra), Polje, Racionalno število, Realno število, Samopodobnost, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Teorija kategorij, Teorija obsegov.
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Novo!!: Algebrska struktura in Abstraktna algebra · Poglej več »
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Novo!!: Algebrska struktura in Algebra · Poglej več »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Algebrska struktura in Algebrska geometrija · Poglej več »
Arhimedov aksiom
Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x. Poleg tega realna števila tvorijo polni obseg, ker ima vsako Cauchyjevo zaporedje realnih števil enolično določeno limito.
Novo!!: Algebrska struktura in Arhimedov aksiom · Poglej več »
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Novo!!: Algebrska struktura in Število · Poglej več »
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Novo!!: Algebrska struktura in Diskriminanta · Poglej več »
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Novo!!: Algebrska struktura in Dvočlena operacija · Poglej več »
Grupoid
Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.
Novo!!: Algebrska struktura in Grupoid · Poglej več »
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Novo!!: Algebrska struktura in Kategorija (matematika) · Poglej več »
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Novo!!: Algebrska struktura in Kolobar (algebra) · Poglej več »
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Novo!!: Algebrska struktura in Matematična struktura · Poglej več »
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Novo!!: Algebrska struktura in Matrika · Poglej več »
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Novo!!: Algebrska struktura in Obseg (algebra) · Poglej več »
Polje
Polje je lahko.
Novo!!: Algebrska struktura in Polje · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: Algebrska struktura in Racionalno število · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Algebrska struktura in Realno število · Poglej več »
Samopodobnost
Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.
Novo!!: Algebrska struktura in Samopodobnost · Poglej več »
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Novo!!: Algebrska struktura in Seznam matematičnih simbolov · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Algebrska struktura in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Novo!!: Algebrska struktura in Teorija kategorij · Poglej več »
Teorija obsegov
Teorija obsegov je veja matematike, ki raziskuje značilnosti obsegov.
Novo!!: Algebrska struktura in Teorija obsegov · Poglej več »
