Kazalo
35 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abelova grupa, Aditivna konstanta, Adrien-Marie Legendre, Algebra, Algebra z deljenjem, Algebrska geometrija, Algebrska struktura, Arhimedov aksiom, Augustin Louis Cauchy, Število, Bikvaternion, Delitelj niča, Diskretna matematika, Domena (teorija kolobarjev), Dvočlena operacija, Emmy Noether, Grupa, Grupoid, Hilbertovi problemi, Hiperbolično število, Idempotentnost, Jean-Pierre Serre, Jedro (algebra), Kitajski izrek o ostankih, Kolobar (algebra), Linearna algebra, Matematika, Murray Gell-Mann, Neasociativni kolobar, Negativno število, Obseg (algebra), Obseg algebrskih števil, Seznam matematičnih vsebin, Teorija grup.
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Abstraktna algebra in Abel-Ruffinijev izrek
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Poglej Abstraktna algebra in Abelova grupa
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Abstraktna algebra in Aditivna konstanta
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Abstraktna algebra in Adrien-Marie Legendre
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Abstraktna algebra in Algebra
Algebra z deljenjem
Algebra z deljenjem je v abstraktni algebri algebra nad obsegom v kateri je možno tudi deljenje.
Poglej Abstraktna algebra in Algebra z deljenjem
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Abstraktna algebra in Algebrska geometrija
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Abstraktna algebra in Algebrska struktura
Arhimedov aksiom
Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x.
Poglej Abstraktna algebra in Arhimedov aksiom
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Abstraktna algebra in Augustin Louis Cauchy
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Abstraktna algebra in Število
Bikvaternion
Bikvaternion (tudi dvojni kvaternion) je v abstraktni algebri število z obliko w + xi + yj + zk \,,.
Poglej Abstraktna algebra in Bikvaternion
Delitelj niča
Delitelj niča je v abstraktni algebri neničelen element a \, kolobarja tako, da velja za neničelen element b \, ab.
Poglej Abstraktna algebra in Delitelj niča
Diskretna matematika
Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture.
Poglej Abstraktna algebra in Diskretna matematika
Domena (teorija kolobarjev)
Domena je v matematiki ter v posebni veji abstraktne algebre, ki jo imenujemo teorija kolobarjev takšen kolobar, da zanj velja ab.
Poglej Abstraktna algebra in Domena (teorija kolobarjev)
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Abstraktna algebra in Dvočlena operacija
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Poglej Abstraktna algebra in Emmy Noether
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Abstraktna algebra in Grupa
Grupoid
Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.
Poglej Abstraktna algebra in Grupoid
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Poglej Abstraktna algebra in Hilbertovi problemi
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Poglej Abstraktna algebra in Hiperbolično število
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Poglej Abstraktna algebra in Idempotentnost
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Poglej Abstraktna algebra in Jean-Pierre Serre
Jedro (algebra)
Jedro (oznaka \mathop (...)) v različnih vejah matematike oziroma v abstraktni algebri meri stopnjo do katere homomorfizem ni več injektiven.
Poglej Abstraktna algebra in Jedro (algebra)
Kitajski izrek o ostankih
Kitajski izrek o ostankih govori o kongruencah v teoriji števil in njihovih posplošitvah v abstraktni algebri.
Poglej Abstraktna algebra in Kitajski izrek o ostankih
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Abstraktna algebra in Kolobar (algebra)
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Abstraktna algebra in Linearna algebra
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Abstraktna algebra in Matematika
Murray Gell-Mann
Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.
Poglej Abstraktna algebra in Murray Gell-Mann
Neasociativni kolobar
Neasociativni kolobar je v abstraktni algebri posplošitev pojma kolobarja.
Poglej Abstraktna algebra in Neasociativni kolobar
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Abstraktna algebra in Negativno število
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Abstraktna algebra in Obseg (algebra)
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Poglej Abstraktna algebra in Obseg algebrskih števil
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Abstraktna algebra in Seznam matematičnih vsebin
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Abstraktna algebra in Teorija grup
Prav tako znan kot Višja algebra.