Kazalo
15 odnosi: Abstraktni politop, Algebrska struktura, Binomski koeficient, Deljenje z ničlo, Diferencialna topologija, Grupa, Izomorfizem, Liejeva grupa, Matematika, Morfizem, Nevtralni element, Ordinalno število, Seznam matematičnih vsebin, Teorija kategorij, Vložitev (matematika).
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Poglej Matematična struktura in Abstraktni politop
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Matematična struktura in Algebrska struktura
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Matematična struktura in Binomski koeficient
Deljenje z ničlo
Funkcija y.
Poglej Matematična struktura in Deljenje z ničlo
Diferencialna topologija
Diferenciálna topologíja je matematična disciplina, ki obravnava diferenciabilne funkcije (preslikave) in diferenciabilne mnogoterosti.
Poglej Matematična struktura in Diferencialna topologija
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Matematična struktura in Grupa
Izomorfizem
Izomorfizem (iz grščine: isos - enak in: morfe - oblika) je bijektivna preslikava f \, med dvema matematičnima strukturama za katero je značilno, da sta f \, in obratna vrednost f^ \, homomorfizma.
Poglej Matematična struktura in Izomorfizem
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Matematična struktura in Liejeva grupa
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Matematična struktura in Matematika
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Poglej Matematična struktura in Morfizem
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Poglej Matematična struktura in Nevtralni element
Ordinalno število
potenco ω. Ordinalno število je v teoriji množic število, ki karakterizira tipe urejenosti množic.
Poglej Matematična struktura in Ordinalno število
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Matematična struktura in Seznam matematičnih vsebin
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Matematična struktura in Teorija kategorij
Vložitev (matematika)
Vložítev v matematiki imenujemo stanje takrat, ko je en primerek neke strukture sestavni del drugega primerka.
Poglej Matematična struktura in Vložitev (matematika)
Prav tako znan kot Matična struktura.