Podobnosti med Naseljivi planet in Seznam astronomskih vsebin
Naseljivi planet in Seznam astronomskih vsebin še 87 stvari v skupni (v Unijapedija): Alfa Kentavra, Apsidna točka, Asteroid, Asteroidni pas, Astrofizika, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Carl Sagan, Drakova enačba, Dvojna zvezda, Ekliptika, Ekvator, Fotosfera, Gibanje, Glavni niz, Helij, Infrardeče valovanje, Ionizacija, Izsev, Izsrednost tira, Jupiter, Kentaver (ozvezdje), Kisik, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Kroženje, Kuiperjev pas, Letni časi, Luna, ..., Magnetar, Magnetno polje, Mars, Masa, Merkur, Meteorit, Meteoroid, Molekula, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, Neptun, Nezemeljsko življenje, Ogljik, Oortov oblak, Orbitalna resonanca, Osončje, Ozračje, Planet, Planetni sestav, Planetologija, Plimska sila, Plinasti orjak, Precesija, Precesija enakonočij, Rdeča pritlikavka, Rimska cesta (galaksija), Rjava pritlikavka, Saturn, Saturnovi obroči, Seznam najbližjih zvezd, Sončev dvojček, Sončev veter, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna razvrstitev zvezd, Spektroskopija, Supermasivna črna luknja, Supernova, Superzemlja, Svetloba, Težnost, Tir, Titan (luna), Ubežna hitrost, Ultravijolično valovanje, Uran (planet), Venera, Vesolje, Vesoljska sonda, Voda, Vodik, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljina masa, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezdni katalog. Razširi indeks (57 več) »
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Alfa Kentavra in Naseljivi planet · Alfa Kentavra in Seznam astronomskih vsebin ·
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Naseljivi planet · Apsidna točka in Seznam astronomskih vsebin ·
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Naseljivi planet · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin ·
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Asteroidni pas in Naseljivi planet · Asteroidni pas in Seznam astronomskih vsebin ·
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Astrofizika in Naseljivi planet · Astrofizika in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Naseljivi planet · Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Astronomsko telo in Naseljivi planet · Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin ·
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Atmosfera nebesnega telesa in Naseljivi planet · Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin ·
Carl Sagan
Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.
Carl Sagan in Naseljivi planet · Carl Sagan in Seznam astronomskih vsebin ·
Drakova enačba
Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.
Drakova enačba in Naseljivi planet · Drakova enačba in Seznam astronomskih vsebin ·
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Dvojna zvezda in Naseljivi planet · Dvojna zvezda in Seznam astronomskih vsebin ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Naseljivi planet · Ekliptika in Seznam astronomskih vsebin ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Naseljivi planet · Ekvator in Seznam astronomskih vsebin ·
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Fotosfera in Naseljivi planet · Fotosfera in Seznam astronomskih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Naseljivi planet · Gibanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Glavni niz in Naseljivi planet · Glavni niz in Seznam astronomskih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Naseljivi planet · Helij in Seznam astronomskih vsebin ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Naseljivi planet · Infrardeče valovanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Ionizacija in Naseljivi planet · Ionizacija in Seznam astronomskih vsebin ·
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Izsev in Naseljivi planet · Izsev in Seznam astronomskih vsebin ·
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Izsrednost tira in Naseljivi planet · Izsrednost tira in Seznam astronomskih vsebin ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Naseljivi planet · Jupiter in Seznam astronomskih vsebin ·
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Kentaver (ozvezdje) in Naseljivi planet · Kentaver (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Naseljivi planet · Kisik in Seznam astronomskih vsebin ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Naseljivi planet · Komet in Seznam astronomskih vsebin ·
Komet Shoemaker-Levy 9
Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).
Komet Shoemaker-Levy 9 in Naseljivi planet · Komet Shoemaker-Levy 9 in Seznam astronomskih vsebin ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Kroženje in Naseljivi planet · Kroženje in Seznam astronomskih vsebin ·
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Kuiperjev pas in Naseljivi planet · Kuiperjev pas in Seznam astronomskih vsebin ·
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Letni časi in Naseljivi planet · Letni časi in Seznam astronomskih vsebin ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Naseljivi planet · Luna in Seznam astronomskih vsebin ·
Magnetar
magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.
Magnetar in Naseljivi planet · Magnetar in Seznam astronomskih vsebin ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Naseljivi planet · Magnetno polje in Seznam astronomskih vsebin ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Naseljivi planet · Mars in Seznam astronomskih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Naseljivi planet · Masa in Seznam astronomskih vsebin ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Naseljivi planet · Merkur in Seznam astronomskih vsebin ·
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Meteorit in Naseljivi planet · Meteorit in Seznam astronomskih vsebin ·
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Meteoroid in Naseljivi planet · Meteoroid in Seznam astronomskih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Naseljivi planet · Molekula in Seznam astronomskih vsebin ·
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Nagib vrtilne osi in Naseljivi planet · Nagib vrtilne osi in Seznam astronomskih vsebin ·
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Naravni satelit in Naseljivi planet · Naravni satelit in Seznam astronomskih vsebin ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Naseljivi planet in Neptun · Neptun in Seznam astronomskih vsebin ·
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Naseljivi planet in Nezemeljsko življenje · Nezemeljsko življenje in Seznam astronomskih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Naseljivi planet in Ogljik · Ogljik in Seznam astronomskih vsebin ·
Oortov oblak
Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).
Naseljivi planet in Oortov oblak · Oortov oblak in Seznam astronomskih vsebin ·
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Naseljivi planet in Orbitalna resonanca · Orbitalna resonanca in Seznam astronomskih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Naseljivi planet in Osončje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin ·
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Naseljivi planet in Ozračje · Ozračje in Seznam astronomskih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Naseljivi planet in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin ·
Planetni sestav
Planetni sestav oz.
Naseljivi planet in Planetni sestav · Planetni sestav in Seznam astronomskih vsebin ·
Planetologija
Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.
Naseljivi planet in Planetologija · Planetologija in Seznam astronomskih vsebin ·
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Naseljivi planet in Plimska sila · Plimska sila in Seznam astronomskih vsebin ·
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Naseljivi planet in Plinasti orjak · Plinasti orjak in Seznam astronomskih vsebin ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Naseljivi planet in Precesija · Precesija in Seznam astronomskih vsebin ·
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Naseljivi planet in Precesija enakonočij · Precesija enakonočij in Seznam astronomskih vsebin ·
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Naseljivi planet in Rdeča pritlikavka · Rdeča pritlikavka in Seznam astronomskih vsebin ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Naseljivi planet in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin ·
Rjava pritlikavka
Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.
Naseljivi planet in Rjava pritlikavka · Rjava pritlikavka in Seznam astronomskih vsebin ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Naseljivi planet in Saturn · Saturn in Seznam astronomskih vsebin ·
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Naseljivi planet in Saturnovi obroči · Saturnovi obroči in Seznam astronomskih vsebin ·
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Naseljivi planet in Seznam najbližjih zvezd · Seznam astronomskih vsebin in Seznam najbližjih zvezd ·
Sončev dvojček
Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.
Naseljivi planet in Sončev dvojček · Seznam astronomskih vsebin in Sončev dvojček ·
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Naseljivi planet in Sončev veter · Seznam astronomskih vsebin in Sončev veter ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Naseljivi planet in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce ·
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Naseljivi planet in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam astronomskih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja ·
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Naseljivi planet in Spektralna razvrstitev zvezd · Seznam astronomskih vsebin in Spektralna razvrstitev zvezd ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Naseljivi planet in Spektroskopija · Seznam astronomskih vsebin in Spektroskopija ·
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.
Naseljivi planet in Supermasivna črna luknja · Seznam astronomskih vsebin in Supermasivna črna luknja ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Naseljivi planet in Supernova · Seznam astronomskih vsebin in Supernova ·
Superzemlja
rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.
Naseljivi planet in Superzemlja · Seznam astronomskih vsebin in Superzemlja ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Naseljivi planet in Svetloba · Seznam astronomskih vsebin in Svetloba ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Naseljivi planet in Težnost · Seznam astronomskih vsebin in Težnost ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Naseljivi planet in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir ·
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Naseljivi planet in Titan (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Titan (luna) ·
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Naseljivi planet in Ubežna hitrost · Seznam astronomskih vsebin in Ubežna hitrost ·
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Naseljivi planet in Ultravijolično valovanje · Seznam astronomskih vsebin in Ultravijolično valovanje ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Naseljivi planet in Uran (planet) · Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet) ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Naseljivi planet in Venera · Seznam astronomskih vsebin in Venera ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Naseljivi planet in Vesolje · Seznam astronomskih vsebin in Vesolje ·
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Naseljivi planet in Vesoljska sonda · Seznam astronomskih vsebin in Vesoljska sonda ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Naseljivi planet in Voda · Seznam astronomskih vsebin in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Naseljivi planet in Vodik · Seznam astronomskih vsebin in Vodik ·
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Naseljivi planet in Zemeljski planet · Seznam astronomskih vsebin in Zemeljski planet ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Naseljivi planet in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja ·
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Naseljivi planet in Zemljina masa · Seznam astronomskih vsebin in Zemljina masa ·
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Naseljivi planet in Zunajosončni planet · Seznam astronomskih vsebin in Zunajosončni planet ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Naseljivi planet in Zvezda · Seznam astronomskih vsebin in Zvezda ·
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Naseljivi planet in Zvezdni katalog · Seznam astronomskih vsebin in Zvezdni katalog ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Naseljivi planet in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Naseljivi planet in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Naseljivi planet in Seznam astronomskih vsebin
Naseljivi planet 212 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 87, indeks Jaccard je 3.64% = 87 / (212 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Naseljivi planet in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: