Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin še 39 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna vrednost, Apéryjeva konstanta, Aritmetična sredina, Émile Borel, Baselski problem, Bernoullijevo število, Cauchyjev produkt, Celo število, Dirichletova funkcija eta, Divergentna vrsta, Ernesto Cesàro, Eugène Charles Catalan, Eulerjeva vsota, Funkcija (matematika), Funkcijska enačba, Geometrična vrsta, Grandijeva vrsta, Izrek o povprečni vrednosti, Kvadratno število, Leonhard Euler, Limita, Limita zaporedja, Matematični dokaz, Naravno število, Nerešeni matematični problemi, Niels Henrik Abel, Odvod, Otto Ludwig Hölder, Paradoks, Protiprimer, ..., Riemannova funkcija zeta, Seštevanje, Soda in liha števila, Taylorjeva vrsta, Trikotniško število, Vrsta (matematika), Vsota, Zmnožek, 1 + 2 + 3 + 4 + ···. Razširi indeks (9 več) »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Absolutna vrednost · Absolutna vrednost in Seznam matematičnih vsebin ·
Apéryjeva konstanta
Brez opisa.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Apéryjeva konstanta · Apéryjeva konstanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Aritmetična sredina · Aritmetična sredina in Seznam matematičnih vsebin ·
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Émile Borel in 1 − 2 + 3 − 4 + ··· · Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin ·
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Baselski problem · Baselski problem in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Bernoullijevo število · Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Cauchyjev produkt · Cauchyjev produkt in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Celo število · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Dirichletova funkcija eta
language.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Dirichletova funkcija eta · Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin ·
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Divergentna vrsta · Divergentna vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Ernesto Cesàro
Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Ernesto Cesàro · Ernesto Cesàro in Seznam matematičnih vsebin ·
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Eugène Charles Catalan · Eugène Charles Catalan in Seznam matematičnih vsebin ·
Eulerjeva vsota
Eulerjeva vsota (tudi Eulerjeva sumacijska metoda) je v matematiki konvergentnih in divergentnih vrst sumacijska metoda.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Eulerjeva vsota · Eulerjeva vsota in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Funkcija (matematika) · Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Funkcijska enačba · Funkcijska enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Geometrična vrsta · Geometrična vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta · Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''. Izrèk o povpréčni vrédnosti (tudi Lagrangeev izrèk ali izrèk o kônčnem prirástku fúnkcije) je v matematični analizi izrek, ki pravi, da v danem odseku gladke krivulje obstaja točka, v kateri je odvod (nagib) krivulje enak »povprečnemu« odvodu intervala.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Izrek o povprečni vrednosti · Izrek o povprečni vrednosti in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Kvadratno število · Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Limita · Limita in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Limita zaporedja · Limita zaporedja in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični dokaz
language.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Matematični dokaz · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Naravno število · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Nerešeni matematični problemi · Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin ·
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Niels Henrik Abel · Niels Henrik Abel in Seznam matematičnih vsebin ·
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Odvod · Odvod in Seznam matematičnih vsebin ·
Otto Ludwig Hölder
Otto Ludwig Hölder, nemški matematik, * 22. december 1859, Stuttgart, Nemčija, † 29. avgust 1937, Leipzig, Nemčija.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Otto Ludwig Hölder · Otto Ludwig Hölder in Seznam matematičnih vsebin ·
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Paradoks · Paradoks in Seznam matematičnih vsebin ·
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Protiprimer · Protiprimer in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Riemannova funkcija zeta · Riemannova funkcija zeta in Seznam matematičnih vsebin ·
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seštevanje · Seštevanje in Seznam matematičnih vsebin ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Soda in liha števila · Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila ·
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a. Če ta vrsta konvergira za vsak x v intervalu (a-r, a+r) in je vsota enaka f(x), se funkcija f(x) imenuje analitična.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Taylorjeva vrsta · Seznam matematičnih vsebin in Taylorjeva vrsta ·
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Trikotniško število · Seznam matematičnih vsebin in Trikotniško število ·
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Vrsta (matematika) · Seznam matematičnih vsebin in Vrsta (matematika) ·
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota ·
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Zmnožek · Seznam matematičnih vsebin in Zmnožek ·
1 + 2 + 3 + 4 + ···
Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in 1 + 2 + 3 + 4 + ··· · 1 + 2 + 3 + 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin
1 − 2 + 3 − 4 + ··· 43 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 39, indeks Jaccard je 1.74% = 39 / (43 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
