Podobnosti med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Aritmetična sredina, Cauchyjev produkt, Divergentna vrsta, Ernesto Cesàro, Funkcijska enačba, Geometrična vrsta, Izrek o povprečni vrednosti, Leonhard Euler, Limita zaporedja, Matematični dokaz, Niels Henrik Abel, Odvod, Otto Ludwig Hölder, Vrsta (matematika), Vsota.
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Aritmetična sredina · Aritmetična sredina in Grandijeva vrsta ·
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Cauchyjev produkt · Cauchyjev produkt in Grandijeva vrsta ·
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Divergentna vrsta · Divergentna vrsta in Grandijeva vrsta ·
Ernesto Cesàro
Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Ernesto Cesàro · Ernesto Cesàro in Grandijeva vrsta ·
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Funkcijska enačba · Funkcijska enačba in Grandijeva vrsta ·
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Geometrična vrsta · Geometrična vrsta in Grandijeva vrsta ·
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''. Izrèk o povpréčni vrédnosti (tudi Lagrangeev izrèk ali izrèk o kônčnem prirástku fúnkcije) je v matematični analizi izrek, ki pravi, da v danem odseku gladke krivulje obstaja točka, v kateri je odvod (nagib) krivulje enak »povprečnemu« odvodu intervala.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Izrek o povprečni vrednosti · Grandijeva vrsta in Izrek o povprečni vrednosti ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Leonhard Euler · Grandijeva vrsta in Leonhard Euler ·
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Limita zaporedja · Grandijeva vrsta in Limita zaporedja ·
Matematični dokaz
language.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Matematični dokaz · Grandijeva vrsta in Matematični dokaz ·
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Niels Henrik Abel · Grandijeva vrsta in Niels Henrik Abel ·
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Odvod · Grandijeva vrsta in Odvod ·
Otto Ludwig Hölder
Otto Ludwig Hölder, nemški matematik, * 22. december 1859, Stuttgart, Nemčija, † 29. avgust 1937, Leipzig, Nemčija.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Otto Ludwig Hölder · Grandijeva vrsta in Otto Ludwig Hölder ·
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Vrsta (matematika) · Grandijeva vrsta in Vrsta (matematika) ·
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta
Primerjava med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta
1 − 2 + 3 − 4 + ··· 43 odnose, medtem ko je Grandijeva vrsta 62. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 14.29% = 15 / (43 + 62).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: