1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Divergentna vrsta

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Divergentna vrsta

1 − 2 + 3 − 4 + ··· vs. Divergentna vrsta

delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki. Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.

Aritmetična sredina

Aritmétična sredína ali povpréčje oz.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Aritmetična sredina · Aritmetična sredina in Divergentna vrsta · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Fizika · Divergentna vrsta in Fizika · Poglej več »

Grandijeva vrsta

Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta · Divergentna vrsta in Grandijeva vrsta · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Leonhard Euler · Divergentna vrsta in Leonhard Euler · Poglej več »

Limita

Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Limita · Divergentna vrsta in Limita · Poglej več »

Limita zaporedja

Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Limita zaporedja · Divergentna vrsta in Limita zaporedja · Poglej več »

Matematični dokaz

language.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Matematični dokaz · Divergentna vrsta in Matematični dokaz · Poglej več »

Protiprimer

Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Protiprimer · Divergentna vrsta in Protiprimer · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Vrsta (matematika) · Divergentna vrsta in Vrsta (matematika) · Poglej več »