1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Riemannova funkcija zeta

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Riemannova funkcija zeta

1 − 2 + 3 − 4 + ··· vs. Riemannova funkcija zeta

delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki. rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Apéryjeva konstanta

Brez opisa.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Apéryjeva konstanta · Apéryjeva konstanta in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Baselski problem

Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Baselski problem · Baselski problem in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Bernoullijevo število

Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Bernoullijevo število · Bernoullijevo število in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Celo število · Celo število in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Dirichletova funkcija eta

language.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Dirichletova funkcija eta · Dirichletova funkcija eta in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Fizika · Fizika in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Funkcija (matematika) · Funkcija (matematika) in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Funkcijska enačba

Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Funkcijska enačba · Funkcijska enačba in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Nerešeni matematični problemi

Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Nerešeni matematični problemi · Nerešeni matematični problemi in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Soda in liha števila · Riemannova funkcija zeta in Soda in liha števila · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Vsota · Riemannova funkcija zeta in Vsota · Poglej več »