Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Zgodovina Velike Britanije

Index Zgodovina Velike Britanije

Zgodovina Britanije je bila do nekaj sto let nazaj polna spopadov in tekmovanja med različnimi nacionalnimi državami na otoku Velika Britanija.

78 odnosi: Absolutizem, Afrika, Anglija, Avstralija, Škoti, Britanska vzhodnoindijska družba, Britanski imperij, Clement Attlee, Commonwealth (razločitev), Dekolonizacija, Druga svetovna vojna, Elizabeta I. Angleška, Evropska unija, Francija, Gaj Julij Cezar, Hadrijanov zid, Henrik VII. Angleški, Henrik VIII. Angleški, Indija, Industrijska revolucija, Irska, Jakob I. Angleški, Jakob II. Angleški, Kanada, Karel I. Angleški, Kelti, Knut, Kralj, Ludvik XIV. Francoski, Margaret Thatcher, Napoleon Bonaparte, Nemško cesarstvo, Nizozemska, Normani, Oceanija, Parlament, Parlamentarna demokracija, Pikti, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Robert Bruce, Romanizacija, Severna Irska, Skupnost narodov, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Tekmovanje, Velika Britanija, Vikingi, Viktorija Britanska, ..., Wales, Winston Churchill, York, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1066, 11. stoletje, 13. stoletje, 16. stoletje, 1603, 17. stoletje, 1714, 1783, 1801, 1832, 1940, 1941, 1947, 1973, 43, 5. stoletje, 54 pr. n. št., 55 pr. n. št., 6. stoletje, 7. stoletje, 8. stoletje, 9. stoletje. Razširi indeks (28 več) »

Absolutizem

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Absolutizem · Poglej več »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Afrika · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Anglija · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Avstralija · Poglej več »

Škoti

Dudaši Škoti so prebivalci Škotske.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Škoti · Poglej več »

Britanska vzhodnoindijska družba

Zastava družbe Britanska vzhodnoindijska družba (British East India Company; tudi English East India Company, East India Company, John Company) je bila ena prvih delniških družb.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Britanska vzhodnoindijska družba · Poglej več »

Britanski imperij

Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Britanski imperij · Poglej več »

Clement Attlee

‎ Grof Clement Attlee, britanski politik in častnik, * 3. januar 1883, Putney, London, Anglija, † 8. oktober 1967.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Clement Attlee · Poglej več »

Commonwealth (razločitev)

Commonwealth je angleški izraz, ki se lahko nanaša na.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Commonwealth (razločitev) · Poglej več »

Dekolonizacija

Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji.Dekolonizacija je odprava kolonializma, pri kateri domač narod vzpostavi in vzdržuje neodvisnost lastnih ozemelj od prvotnega kolonialista.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Dekolonizacija · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Elizabeta I. Angleška

Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Elizabeta I. Angleška · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Evropska unija · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Francija · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Gaj Julij Cezar · Poglej več »

Hadrijanov zid

Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Hadrijanov zid · Poglej več »

Henrik VII. Angleški

Henrik VII., kralj Anglije in gospodar Irske od kronanja 22. avgusta 1485 do svoje smrti ter prvi monarh dinastije Tudor, * 28. januar 1457, Grad Pembroke, Pembrokeshire, Valizija, † 21. april 1509, Palača Richmond, Surrey, Anglija.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Henrik VII. Angleški · Poglej več »

Henrik VIII. Angleški

Henrik VIII. (angleško Henry VIII), angleški kralj, lord Irske in irski kralj, * 28. junij 1491, Palača Platentia, Greenwich, Anglija, † 28. januar 1547, Palača Whitehall, London, Anglija.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Henrik VIII. Angleški · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Indija · Poglej več »

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Industrijska revolucija · Poglej več »

Irska

Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Irska · Poglej več »

Jakob I. Angleški

Jakob, kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI., * 19. junij, 1566, † 27. marec, 1625 Jakob je bil sin kraljice Marije Škotske in Henrika Stuarta, lorda Darnleya ter prapravnuk irskega lorda in angleškega kralja Henrika VII., zato je kasneje nasledil vse tri prestole - Angleškega, Irskega in Škotskega.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Jakob I. Angleški · Poglej več »

Jakob II. Angleški

Jakob II.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Jakob II. Angleški · Poglej več »

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Kanada · Poglej več »

Karel I. Angleški

Karel I., monarh treh kraljestev Angleške, Škotske in Irske, * 19. november 1600, palača Dunfermline, Dunfermline, Škotska, † 30. januar 1649, palača Whitehall, London, Anglija.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Karel I. Angleški · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Kelti · Poglej več »

Knut

Knut je moško osebno ime.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Knut · Poglej več »

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Kralj · Poglej več »

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »

Margaret Thatcher

Margaret Hilda Thatcher, baronica Thatcher, LG, OM, PC, FRS, britanska konzervativna političarka, * 13. oktober 1925, Grantham, Lincolnshire; † 8. april 2013, London.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Margaret Thatcher · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Nizozemska · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Normani · Poglej več »

Oceanija

Zemljevid Oceanije Oceánija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Oceanija · Poglej več »

Parlament

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Parlament · Poglej več »

Parlamentarna demokracija

Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Parlamentarna demokracija · Poglej več »

Pikti

Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Pikti · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Protestantizem · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Robert Bruce

Robert I, (Roibert a Briuis v srednjeveški Gelščini Raibeart Bruis v sodobni škotski gelščini in Robert de Brus ali Robert de Bruys v normanski francoščini), v sodobni angleščini večinoma znan kot Robert the Bruce, kralj Škotske (1306 – 1329), * 11. julij 1274, † 7. junij 1329). Čeprav je bil po očetovi strani škotsko-normanskega porekla, po materini pa galskega, je postal eden največjih škotskih kraljev. Slovel je kot največji bojevnik svojega časa.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Robert Bruce · Poglej več »

Romanizacija

Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Romanizacija · Poglej več »

Severna Irska

Severna Irska (irsko Tuaisceart Éireann; ulsterska škotščina Norlin Airlann) je del Združenega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka, ki je različno opisana kot država, pokrajina ali regija.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Severna Irska · Poglej več »

Skupnost narodov

Skupnost narodov (od 1964 samo The Commonwealth) je politično združenje 54 samostojnih suverenih držav, ki so skoraj vse nekdanji teritoriji oz.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Skupnost narodov · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Srednji vek · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Tekmovanje

Tekmovanje je prireditev oziroma dejanje, katerega namen je najti zmagovalca na določenem področju.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Tekmovanje · Poglej več »

Velika Britanija

Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Velika Britanija · Poglej več »

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Vikingi · Poglej več »

Viktorija Britanska

Viktorija (rojena Alexandrina Victoria), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 24. maj 1819, † 22. januar 1901.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Viktorija Britanska · Poglej več »

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Wales · Poglej več »

Winston Churchill

The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Winston Churchill · Poglej več »

York

York je obzidano mesto na sotočju rek Ouse in Foss v severnem Yorkshireu v Angliji.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in York · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (United Kingdom of Great Britain and Ireland) je bila država, ki je nastala z združitvijo kraljevine Velike Britanije z Irsko kraljevino leta 1801.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1066

1066 (MLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1066 · Poglej več »

11. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 11. stoletje · Poglej več »

13. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 13. stoletje · Poglej več »

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 16. stoletje · Poglej več »

1603

1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1603 · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 17. stoletje · Poglej več »

1714

1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1714 · Poglej več »

1783

1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1783 · Poglej več »

1801

1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1801 · Poglej več »

1832

1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1832 · Poglej več »

1940

1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1940 · Poglej več »

1941

1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1941 · Poglej več »

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1947 · Poglej več »

1973

1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 1973 · Poglej več »

43

43 (XLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 43 · Poglej več »

5. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 5. stoletje · Poglej več »

54 pr. n. št.

54 pr.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 54 pr. n. št. · Poglej več »

55 pr. n. št.

55 pr.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 55 pr. n. št. · Poglej več »

6. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 6. stoletje · Poglej več »

7. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 7. stoletje · Poglej več »

8. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 8. stoletje · Poglej več »

9. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.

Novo!!: Zgodovina Velike Britanije in 9. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Zgodovina Britanije.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »