Hitreje kot brskalnik!
72 odnosi: Alan Turing, Alfred North Whitehead, Analitična filozofija, Anglija, Arthur Schopenhauer, Avguštin iz Hipona, Avstrija, Avstrijci, Baruch Spinoza, Benjamin Britten, Berlin, Bertrand Russell, Cambridge, Docent, Dunaj, Dunajski krog, Ekonomist, Elizabeth Anscombe, Entiteta, Epistemologija, Fjodor Dostojevski, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, George Edward Moore, Gilbert Ryle, Immanuel Kant, Inženir, Inženirstvo, Ironija, Jean-François Lyotard, Jeklo, Jezikoslovje, John Langshaw Austin, John Locke, John Searle, Letalski motor, Letalski vijak, Lev Nikolajevič Tolstoj, Logika, Ludwig Edward Boltzmann, Manchester, Matematika, Maurice Ravel, Metafizika, Metafora, Mistika, Morala, Norveška, Ontologija, Oxford, Paul Hindemith, ..., Pianist, Profesor, Propozicijska logika, Prva svetovna vojna, Richard Rorty, Richard Strauss, Samomor, Saul Kripke, Søren Kierkegaard, Sergej Prokofjev, Seznam avstrijskih filozofov, Steven Pinker, Tolstoj, Univerza v Cambridgeu, William James, Wittgensteinova palica, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1889, 1951, 20. stoletje, 26. april, 29. april. Razširi indeks (22 več) »
Alan Turing
Alan Mathison Turing, angleški matematik, logik, računalnikar, kriptolog in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Alan Turing · Poglej več »
Alfred North Whitehead
Alfred North Whitehead, OM, britanski matematik in filozof, * 15. februar 1861, † 30. december 1947.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Alfred North Whitehead · Poglej več »
Analitična filozofija
Analitična filozofija je splošno poimenovanje, ki obsega tokove mišljenja, prevladujoče v 20.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Analitična filozofija · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Anglija · Poglej več »
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Arthur Schopenhauer · Poglej več »
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Avguštin iz Hipona · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Avstrija · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Avstrijci · Poglej več »
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Baruch Spinoza · Poglej več »
Benjamin Britten
Edward Benjamin Britten, tudi Lord Britten of Aldeburgh, angleški skladatelj, dirigent in pianist, * 22. november 1913, Lowestoft, † 4. december 1976, Aldeburgh.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Benjamin Britten · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Berlin · Poglej več »
Bertrand Russell
Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Bertrand Russell · Poglej več »
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Cambridge · Poglej več »
Docent
Docènt oz.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Docent · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Dunaj · Poglej več »
Dunajski krog
Dunajski krog (nem. Wiener Kreis) je neformalno poimenovanje za skupino znanstvenih teoretikov, matematikov, filozofov in logikov iz prve polovice dvajsetega stoletja (1922-1938), ki je delovala na Dunaju se je ukvarjala z logično analizo jezika, kritiko metafizike, filozofsko-logičnimi raziskavami matematike in drugih znanost.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Dunajski krog · Poglej več »
Ekonomist
Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Ekonomist · Poglej več »
Elizabeth Anscombe
Gertrude Elizabeth Margaret Anscombe, britanska analitična filozofinja, * 18. marec 1919, Limerick, Irska, † 5. januar 2001, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Elizabeth Anscombe · Poglej več »
Entiteta
Entitéta je filozofski pojem, ki je vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času, pa kljub temu ni nujno vezano na materialno pojavnost; nekaj kar je, kar obstaja.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Entiteta · Poglej več »
Epistemologija
Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Epistemologija · Poglej več »
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Fjodor Dostojevski · Poglej več »
Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Friedrich Ludwig Gottlob Frege · Poglej več »
George Edward Moore
George Edward Moore, angleški filozof, * 4. november 1873, London, Anglija, ZK, † 24. oktober 1958, Cambridge, Anglija, ZK.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in George Edward Moore · Poglej več »
Gilbert Ryle
Gilbert Ryle, angleški filozof, * 19. avgust 1900, Brighton, Anglija, † 6. oktober 1976, Whitby, Angilja.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Gilbert Ryle · Poglej več »
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Immanuel Kant · Poglej več »
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Inženir · Poglej več »
Inženirstvo
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Inženirstvo · Poglej več »
Ironija
Ironija je besedna figura, pri katerem je pravi pomen v nasprotju z dobesednim pomenom besed.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Ironija · Poglej več »
Jean-François Lyotard
Jean-François Lyotard, francoski filozof in literarni teoretik, * 10. avgust 1924, Versailles, Francija, † 21. april 1998, Pariz.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Jean-François Lyotard · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Jeklo · Poglej več »
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Jezikoslovje · Poglej več »
John Langshaw Austin
John Langshaw Austin, angleški filozof in jezikoslovec, * 26. marec 1911, Lancaster, okraj Lancashire, Anglija, † 8. februar 1960, Oxford.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in John Langshaw Austin · Poglej več »
John Locke
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in John Locke · Poglej več »
John Searle
John Rogers Searle, ameriški filozof, * 31. julij 1932, Denver, Kolorado, Združene države Amerike.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in John Searle · Poglej več »
Letalski motor
KM) pri 2450 vrtljajih na minuto, vgrajen v letalo Fairchild PT-19 DH.89 Dragon Rapide UL260i z močjo 71 kW (95 KM) pri 3300 vrt./min Kanadskem letalskem muzeju VL ZDA Armstrong Siddeley Jaguar IV iz leta 1924 z močjo 261 kW (350 KM), nameščen na letalu Hawker Danecock industrijski muzej, Chemnitz Letálski motór je vrsta batnega in krožnega motorja z notranjim zgorevanjem, ki se uporablja pri letalih.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Letalski motor · Poglej več »
Letalski vijak
Letálski viják ali tudi propéler oz.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Letalski vijak · Poglej več »
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Lev Nikolajevič Tolstoj · Poglej več »
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Logika · Poglej več »
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »
Manchester
Panoramski posnetek mestnega središča Manchester je mesto v Združenem kraljestvu, ki spada v širšo, istoimensko regijo Greater Manchester v Severozahodni Angliji.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Manchester · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Matematika · Poglej več »
Maurice Ravel
M. Ravel. ''Pavana za umrlo infantinjo'' (1902). Izvajalka: Thérèse Dussaut. M. Ravel. ''Sonatina za klavir'' (1905). 1. stavek Joseph-Maurice Ravel, francoski skladatelj, * 7. marec 1875, Ciboure, departma Pyrénées-Atlantiques, † 28. december 1937, Pariz.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Maurice Ravel · Poglej več »
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Metafizika · Poglej več »
Metafora
Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Metafora · Poglej več »
Mistika
Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Mistika · Poglej več »
Morala
Morala, moralnost (lat. mos, mores.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Morala · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Norveška · Poglej več »
Ontologija
Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Ontologija · Poglej več »
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Oxford · Poglej več »
Paul Hindemith
Paul Hindemith, nemški skladatelj, glasbeni teoretik in violist, * 16. november 1895, Hanau blizu Frankfurta ob Majni, † 28. december 1963, Frankfurt ob Majni.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Paul Hindemith · Poglej več »
Pianist
Pianist je glasbenik, ki igra na klavir.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Pianist · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Profesor · Poglej več »
Propozicijska logika
Propozicijska logika je logika, ki opisuje in normira sklepalna razmerja med stavki (propozicijami).
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Propozicijska logika · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Richard Rorty
Richard McKay Rorty, ameriški filozof, * 4. oktober 1931, New York, † 8. junij 2007, Palo Alto, Kalifornija.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Richard Rorty · Poglej več »
Richard Strauss
Richard Strauss, nemški skladatelj in dirigent, * 11. junij 1864, München, † 8. september 1949, Garmisch-Partenkirchen.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Richard Strauss · Poglej več »
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Samomor · Poglej več »
Saul Kripke
Saul Aaron Kripke (/sɔːl ˈkrɪpki/), ameriški filozof in logik, * 13. november 1940, Bay Shore, New York, ZDA, † 15. september 2022.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Saul Kripke · Poglej več »
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Søren Kierkegaard · Poglej več »
Sergej Prokofjev
Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj in pianist, * 23. april 1891, Soncovka, Jekaterinburška gubernija, Ruski imperij (danes Soncivka, Donecka oblast, Ukrajina), † 5. marec 1953, Moskva, ZSSR.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Sergej Prokofjev · Poglej več »
Seznam avstrijskih filozofov
Seznam avstrijskih filozofov.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Seznam avstrijskih filozofov · Poglej več »
Steven Pinker
Steven Arthur Pinker, kanadsko-ameriški eksperimentalni psiholog in kognitivni znanstvenik, * 18. september 1954, Montreal, Quebec, Kanada.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Steven Pinker · Poglej več »
Tolstoj
Tolstoj ali Tolsta imata več pomenov.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Tolstoj · Poglej več »
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Univerza v Cambridgeu · Poglej več »
William James
William James, ameriški funkcionalistični psiholog in filozof, * 11. januar 1842, New York, ZDA, † 26. avgust 1910, Chocorua, New Hampshire, ZDA.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in William James · Poglej več »
Wittgensteinova palica
Nesimetrični primer, ki ga tvori dolga palica Wittgensteinova palica je geometrijski miselni preskus, ki ga pripisujejo avstrijskemu filozofu Ludwigu Wittgensteinu.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Wittgensteinova palica · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in 1889 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in 1951 · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in 20. stoletje · Poglej več »
26. april
26.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in 26. april · Poglej več »
29. april
29.
Novo!!: Ludwig Wittgenstein in 29. april · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ludwig Josef Johann Wittgenstein, Wittgenstein.
