Kazalo
33 odnosi: Berlin, Električni naboj, Elektrika, Energija, Fizik, Ion, Ionizacija, Kozmični žarki, Krater (razločitev), Luna, München, Meritev, Nadmorska višina, Nemčija, Nemško cesarstvo, Nemci, Ozračje, Poljska, Potsdam, Prva svetovna vojna, Victor Franz Hess, Walther Wilhelm Georg Bothe, 1887, 1913, 1914, 1922, 1928, 1929, 1930, 1935, 1946, 28. december, 5. avgust.
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Werner Kolhörster in Berlin
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Werner Kolhörster in Električni naboj
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Werner Kolhörster in Elektrika
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Werner Kolhörster in Energija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Werner Kolhörster in Fizik
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Werner Kolhörster in Ion
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Werner Kolhörster in Ionizacija
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Werner Kolhörster in Kozmični žarki
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Werner Kolhörster in Krater (razločitev)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Werner Kolhörster in Luna
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Werner Kolhörster in München
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Werner Kolhörster in Meritev
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Werner Kolhörster in Nadmorska višina
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Werner Kolhörster in Nemčija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Werner Kolhörster in Nemško cesarstvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Werner Kolhörster in Nemci
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Werner Kolhörster in Ozračje
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Werner Kolhörster in Poljska
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Poglej Werner Kolhörster in Potsdam
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Werner Kolhörster in Prva svetovna vojna
Victor Franz Hess
Victor Francis Hess, avstrijsko-ameriški fizik, * 24. junij 1883, Grad Waldstein pri Peggau, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 17. december 1964, Mount Vernon, New York, ZDA.
Poglej Werner Kolhörster in Victor Franz Hess
Walther Wilhelm Georg Bothe
Walther Wilhelm Georg Bothe, nemški fizik, kemik in matematik, * 8. januar 1891, Oranienburg, Nemčija, † 8. februar 1957, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Werner Kolhörster in Walther Wilhelm Georg Bothe
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Werner Kolhörster in 1887
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Werner Kolhörster in 1913
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Werner Kolhörster in 1914
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Werner Kolhörster in 1922
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Werner Kolhörster in 1928
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Werner Kolhörster in 1929
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Werner Kolhörster in 1930
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Werner Kolhörster in 1935
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Werner Kolhörster in 1946
28. december
28.
Poglej Werner Kolhörster in 28. december
5. avgust
5.
Poglej Werner Kolhörster in 5. avgust
Prav tako znan kot Werner Heinrich Gustav Kolhörster.